Zadnji dvig plač politikom takoj po odstopu Mramorja

Last Updated on: 21st avgust 2019, 10:08 dop

Politiki so si plače nazadnje povišali pred tremi leti. Obveljalo je septembra 2016. Zgodilo se je to povišanje takoj po tem, ko je pred tremi leti sredi julija nenadoma odstopil finančni minister Dušan Mramor. O razlogih odstopa je bilo kar nekaj ugibanj. Neuradno so iz vlade pojasnjevali, da je Mramor odstopil zaradi bolezni. V medijih smo ugibali, da zaradi afere s precej astronomskimi dodatki profesorjem. A to so Mramor in njegovi sodelavci zanikali. Razlog odstopa pa zanesljivo niso bile plače.

Odločitev o povišanju je državni zbor namreč sprejel že precej pred odstopom Mramorja.

Povišanje takrat je bilo drugačno od tistega, o katerem se šepeta v teh dneh, ki bi naj, če se zgodi, obveljalo le za najvišje funkcionarje. Plače so leta 2016 vladajoči povišali celotnemu javnemu sektorju in ne le poslancem, ministrom in podobnim. Pred tem so plače vsem v javnem sektorju dvakrat znižali. Pravzaprav so leta 2016 le odpravili znižanje plač celotnemu javnemu sektorju, ki ga je uzakonila koalicija, ki je podpirala vlado Alenke Bratušek (PS, DL,SD in DeSUS). Ne pa še tistega, za katerega se je pri politikih odločila vlada Janeza Janše pred tem. Ta za politike še vedno velja.

Kakšne so bile spremembe?

V času druge vlade Janeza Janše so plače enakomerno znižali z zakonom o uravnoteženju javnih financ celotnemu javnemu sektorju. Takratnemu predsedniku republike Danilu Türk se je junija 2012 plača iz bruto 6355 evrov znižala na 6089 evrov, šefu vlade Janezu Janši iz 6238 na 5981 evrov. Drugo znižanje je DZ uzakonil, ko je oblast prevzela Alenka Bratušek z bolj levimi strankami. Takrat so plačno lestvico preoblikovali tako, da so varčevanje bolj čutili tisti z višjimi plačami. Denimo politiki. Plača takrat novega predsednika republike Boruta Pahorja se je iz bruto 5867 znižala na 5596 evrov bruto, plača tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek pa s 5741 na 5476 evrov. Znižanje je bilo uzakonjeno kot začasni ukrep, a so ga potem podaljševali do leta 2016, ko so ga poslanci podobne koalicije, le da je vlado že vodil Miro Cerar, ukinili in s tem nadpovprečno povišali plače politikom na današnjo raven.

Za 288 evrov višjo bruto plačo sta zaradi ukinjenega varčevanja dobila premier Miro Cerar (SMC) in predsednik republike Borut Pahor. Plača se Pahorju oktobra 2016 povišala iz bruto 5.632 evrov na 5920, povsem enako je bilo pri takratnem šefu vlade Miro Cerarju. Šefu največje opozicijske stranke Janezu Janši (SDS), ki je bil poslanec, se je povišala iz 3887 na 4024, predsedniku Levice Luki Mesecu pa, denimo, iz 4298 na 4481 evrov.

Nižji povišek, le bruto 121 evrov, je dobil takrat najslabše plačani poslanec Miha Kordiš (Levica), ki se mu je plača iz 3560 evrov povišala na 3681 evrov. Tudi danes je med slabše plačanimi.

Ker so plače dvakrat znižali in le enkrat povišali, so danes nižje kot so bile pred vsemi temi varčevanji. Razlog za to je nekoliko tudi sedanja vladna koalicija, ki je ob lanskem višanju plač v javnem sektorju plač funkcionarjem ni spreminjala. Trdijo, da jim njihove lastne plače niso prioriteta.

Kakšne plače so julija letos dobili premier, ministri in državni sekretarji, si lahko ogledate v preglednici, v kateri vlada predstavlja tudi podatke o neto izplačilih. A le pri ministrih in državnih sekretarjih, ki s tem soglašajo. V nekaj primerih, kjer podatka ni, politik z objavo neto plače ni soglašal. Tak je, denimo, premierov sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec.