Se Marjan Šarec lahko požvižga na ustavni red?

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:04 pop

Po vladni pravni službi, ki je opozorila, da vlada namesto uresničitve razsodbe ustavnega sodišča, da mora zagotoviti več denarja za šolanje otrok na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, še povečuje diskriminacijo, ko predlaga manj denarja za to šolo, je v obširnem mnenju na očitno neustavnost ravnanja vlade, ki zaradi ideoloških razlogov noče spoštovati sodbe ustavnega sodišča in predlaga še večjo kršitev ustave, zdaj opozorila še zakonodajno pravna služba državnega zbora, ki podrobno secira vladni poskus goljufanja zaradi ideologije na račun izobraževanja otrok, ki jih ustava ščiti.

Šok: Vladajoči preložili odločanje

Tokrat je mnenje pravnikov imelo učinke, čeprav so ga pa morali pripraviti zelo na hitro, ker je po razpravi parlamenta prejšnji teden skupina vladnih poslancev nenadoma zahtevala takojšnjo nujno sejo odbora. Časa je bilo vsega nekaj dni. Po tem pravnem mnenju, ki je precej pričakovano razsulo vladni predlog, ki je tudi laikom očiten primer jasnega izigravanja in celo posmehovanja iz sodbe ustavnega sodišča, so poslanci sejo odbora danes prekinili za nekaj dni. Nenadoma se jim več ne mudi.

Glavni pomisleki ZPS glede presoje skladnosti vladnih zamisli z ustavo se, kot je zapisala pravna služba DZ sama, nanašajo na naslednja ustavnopravna vprašanja:

Ali je prepoved enakosti »javno veljavnih programov« in »programov, ki so pridobili javno veljavnost« skladna z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva (1. člen Ustave), prepovedjo diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena Ustave) in s pravico do svobodnega izobraževanja (prvi odstavek 57. člena Ustave)?

Ali je znižanje obsega javnih sredstev zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja, skladno z načelom varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave)?

Ali je ohranjanje protiustavne ureditve financiranja v prehodnem obdobju skladno z načelom pravne države (2. člen Ustave), z načelom delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) in s pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja (drugi odstavek 57. člena Ustave)?

Ali je prepoved koncesioniranim zasebnim šolam zaračunavati šolnino skladna s pravico do svobodnega izobraževanja (prvi odstavek 57. člena Ustave)?

Strankarsko posilstvo prava

Odgovori na omenjene dileme so, seveda, ne.

Premier Marjan Šarec je prejšnji teden poslancem povedal, da mu je minister Jernej Pikalo zagotovil, da je rešitev, ki jo parlamentu predlaga vlada, ustavna in da ministru tudi verjame bolj kot pravnikom, lahko pa poslanci z dopolnili še kaj popravijo. Ti popravki so mogoči, ko o precej očitno neustavni spremembi ureditve, ki jo je predlagala vlada, na zahtevo koalicijskih poslancev razpravlja odbor za izobraževanje. A prvič so odločanje preložili, da bi premislili, kako se odzvati na ostro mnenje pravnikov, ki se niso ustrašili “moči politične oblasti”. Celoten državni zbor bo o spremembi odločal julija. Koalicijski glasovalni stroj se prejšnji teden v državnem zboru, ko so o popravkih razpravljali prvič, za opozorila vladne pravne službe, da gre za očitno neustavno ravnanje, ni niti najmanj zmenil. Po splošni razpravi je koalicija izglasovala, da podpirajo kršenje sodbe ustavnega sodišča, ki ga kot uresničitev sodbe na predlog ministra iz vrst SD Jerneja Pikala predlaga Šarčeva vlada. Ni nujno, da bo mnenje pravne službe parlamenta, ki je bilo objavljeno danes in je še veliko bolj podrobno in kritično kot mnenje vladne službe, kaj veliko vplivalo na vladajoče poslance v bodoče. Ustavo, ker osnovni šoli Alojzija Šuštarja ne zagotovijo več denarja, kršijo že več let. Zdajšnja zamisel pikala ,da bi dali še manj, je le nadaljevaje popolnega ignoriranja prava in ustavnega sodišča.

Pravna služba DZ je med drugim zapisala:

“Zasebnim osnovnim šolam se predlagani obseg javnih sredstev za financiranje v primerjavi z dosedanjim znižuje. Nižji obseg javnih sredstev torej posega v pravni položaj zasebnih osnovnih šol. Ker lahko zasebne šole višje breme financiranja iz sredstev financiranja prevalijo na starše svojih učencev z zaračunavanjem šolnin, pa se z navedeno ureditvijo pravni položaj poslabšuje tudi učencem in njihovim staršem. Zasebne šole ter starši njihovih učencev zaradi odločbe Ustavnega sodišča U-I-269/12 na poslabšanje pravnega položaja niso mogli računali. Navedena odločba je namreč ugotovila, da obstoječa ureditev, ki učencem na zasebnih šolah, ki javno službo opravljajo brez koncesije, ne zagotavlja brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, omejuje pravico učencev iz drugega odstavka 57. člena Ustave. Zato so pobudniki upravičeno pričakovali, da se jim bo z izvršitvijo ustavne odločbe njihov položaj izboljšal, ne pa poslabšal. Da ima osnovnošolsko izobraževanje v Ustavi poseben, privilegiran status, izhaja tudi iz obrazložitve, da je Ustava predvidela njegovo javno financiranje, ker koristi od obvezne osnovne izobrazbe nimajo le učenci sami, temveč posameznikova osnovna izobrazba hkrati službi javni koristi.”

Pravna služba se je začudila tudi, ker vlada sploh ne pojasni razlogov, zakaj predlagajo kršenje sodbe ustavnega sodišča, da morajo nameniti več denarja osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ko za uresničitev sodbe zdaj predlagajo rešitev, da bi dali celo krepko manj denarja, ker poslej več ne bi sofinancirali jutranjega in popoldanskega varstva malčkov in podobnega.

Strankarska ideologija nad pravom?

Tako zapiše zakonodajno pravna služba:

“Ni pojasnjeno, kaj bi bil javni interes, ki utemeljuje poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol in njihovih učencev oziroma staršev. Obrazložitev ne vsebuje razlogov, ki bi pojasnjevali, zakaj predlagatelj ukinja sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole.”

Razlage ni, ker si je vladajoči ne upajo zapisati. Bila bi namreč najverjetneje preprosto takšna: požvižgamo se na ustavno sodišče in ustavo, na zakone in pravičnost, mi smo oblast in delamo, kar hočemo, da dosežemo svoje ideološke cilje.

Celotno mnenje zakonodajno pravne službe je takšno: