Do 300.000 evrov več za poslanske skupine v DZ

Last Updated on: 5th junij 2019, 08:25 dop

“Od 150.000 do 300.000 evrov bo stalo letno.” Tako so poslanci ocenili, koliko bo stalo, da bo vsaka poslanska skupina dobila denar za dodatnega svetovalca za odnose z javnostmi. Predlog za te dodatne zaposlitve, ki so ga podpisali čisto vsi poslanci, je državni zbor objavil včeraj, vsega dva dni po evropskih volitvah. Ker je predlog spremembe odloka o notranji organizaciji in delovnih mestih državnega zbora podpisalo kar vseh 90 poslancev, bo skoraj zanesljivo potrjen. V parlamentu je deset poslanskih skupin. Devet je strankarskih, še eno imata predstavnika narodnosti. V celoti lahko predlog s podpisi preberete na koncu članka.

Menda za boj proti korupciji

Da si bodo stranke poskušale prej ali slej poskušale zagotoviti več denarja, je bilo pričakovati zaradi reforme v času vlade Alenke Bratušek, ki jo je vodil Gregor Virant. Takrat so z razlago, da tako preprečujejo korupcijo, prepovedali, da bi za stranke ali kampanje smele karkoli prispevati pravne osebe, kar je v zahodnih državah povsem običajna oblika financiranja strank in kampanj. S tem so povečali odvisnost strank od državnih jasli, torej od denarja, ki si ga predstavniki strank kar sami določijo. Spremenili so v času Viranta tudi delitev mesečnih državnih dotacij v prid najmanjših strank. Velikim so, da bi to nadomestili, dovolili, da polovico denarja za strokovno pomoč poslancem v državnem zboru nakažejo svojim strankam. Skupna vsota za strokovno pomoč se je z rebalansom lani letno iz slabih 2,3 milijona povišala na slabe 2,4 milijone evrov. Teoretično bi si parlamentarne stranke lahko s tem zagotovile največ 1,2 milijona evrov.

Na posnetku sta Jani Möderndorfer, ki je sodeloval pri nenavadni reformi sistema financiranja strank, ki jih je še bolj obesila na državni proračun, pozneje pa je do izstopa iz stranke kot vodja poslanske skupine nakazoval denar za strokovno pomoč Stranki Alenke Bratušek, danes je v SMC. Ob njem je zmago Jelinčič, ki je v letnem poročilu napak prikazal, da denarja za strokovno pomoč poslancem njegova stranka lani dobila. Erar kaže, da ga je 31.12.2018 26.600 evrov.

Lani, bilo je volilno leto, ko so stranke nujno potrebovale denar, so si nakazale približno polovico tega, kaže grafika o nakazilih iz poslanskih skupin na račune strank. Podatki so povzeti iz letnih finančnih poročil strank, ki jih objavlja Ajpes, a ta poročila niso nujno točna niti pri največjih strankah, niti denimo pri LMŠ Marjana Šarca:

Vsote za SMC Mira Cerarja in DeSUS Karla Erjavca bodo letos krepko nižje, lani sta to bili pol leta še največji vladni stranki s kar 46 poslanci. Od volitev jih imata skupaj le še 15. V seštevku so vodje poslanski skupin lani po letnih pšoročilih za pomoč poslancem svojim poslancem nakazali 578.889 evrov. Slabo polovico tega bi si zdaj dodelili, z dodatnim denarjem za zaposlitev predstavnikov za stike z javnostjo v vseh poslanskih skupina.

LMŠ in SNS nepopolno poročali

Številke iz letnih poročil, koliko denarja so stranke dobile za “strokovne pomoč” svojim poslancem, niso nujno popolne. Računsko sodišče je poslovanja in poročanja strank šele začelo revidirati. V LMŠ Marjana Šarca so zapisali, da so si iz DZ lani nakazali 28.000 evrov strokovne pomoči. Tako:

A aplikacija Erar, ki kaže vsa nakazila, pokaže drugo sliko. Zdi se, da so nakazilo oktobra v višini 18.691 evrov pozabili upoštevati in so v letnem poročilu le decembrska nakazila. Tako prikaže posle Erar:

Napake se zgodijo. Podobne težave so tudi pri SNS Zmaga Jelinčiča, ki v finančnem poročilu trdi, da po 21. členu zakona o političnih strankah niso zbrali nič. Zato ga v preglednici ne navajam. A Erar pokaže nakazilo 31.12.2018 v višini 26.600 evrov v ta namen. Tako:

Predlog odloka, ki bi strankam dodelil več denarja, je takšen: