Presenečenje: Ko Staričeva vsaj vpraša premiera

Last Updated on: 3rd januar 2021, 11:03 dop

Premier Marjan Šarec je tik pred evropskimi volitvami na javni televiziji Tanji Starič odgovarjal na očitke policijskih sindikatov, da nič ne naredi, da bi ustavil množice migrantov. Migranti v državo že dolgo množično prihajajo iz Hrvaške. Premier je dogajanje pojasnjeval v času, ko se njegov zunanji minister Miro Cerar dogovarja, da bi s skupnimi policijskimi patruljami okrepil varovanje meje proti Italiji, da bi vsaj tam ustavljali te migrante.

Ministrove rožice

Tak pogovor s premierom je novost za slovenski medijski prostor in pravzaprav dosežek za naše medije. Vsaj v primerjavi z lanskimi volitvami poslancev. Takrat smo bili priča podobnemu valu migrantov pred veliko pomembnejšimi volitvami poslancev, pa Mira Cerarja nihče ni smel nič vprašati. Veliki mediji so takrat pred javnostjo skrivali dogajanje, pa tudi opozorila in proteste iz Avstrije in iz našega notranjega ministrstva. Glavna tema soočenj kandidatov je bila sovražni govor proti “prebežnikom”, kakor so največji mediji olepševalno preimenovali ekonomske migrante iz Alžirije, Maroka in Pakistana, ki v vse večjem številu že takrat prihajali iz Hrvaške. Avstrijci so svoj problem rešili tako, da so sami uvedli mejni nadzor, ki ga naša vlada ni na meji s Hrvaško. Cilj so dosegli; migranti so se v glavnem preusmerili proti Italiji.

Pred tokratnimi volitvami, ko težave zdaj povzročajo še Italijani, mediji ne preusmerjajo več pozornosti tako očitno. Morda, ker so te volitve manj pomembne. Ne gre res za oblast v državi. A za uravnoteženje je Tanja Starič v pogovoru s premierom previdno le dodala vprašanje o očitkih nevladnih organizacij, da ni dovolj raziskano domnevno nasilje policistov do migrantov in kratenje pravice zahtevati azil.

Ti očitki so iz časa nekdanje notranje ministrica Vesne Györkös Žnidar, ki je poskušala odpraviti množične zlorabe azilne ureditve in opozorila, da kriminalcem, ki s tihotapljenjem migrantov dobro služijo, pomagajo tudi naše nevladne organizacije. Bivša ministrica je bila bolj odločna kot je danes minister Boštjan Poklukar, za katerega se zdi, da le sadi rožice o tem, kako obstajata nadzor in da je vse varno. A nadzora in varnosti ni. Preprosto je to sajenje rožic zadnji teden razkril župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki politično sodi k SD, ki je povzel, da policija varuje mejo tako, da se migranti prosto sprehajajo čez njo. Policija se pojavi, ko so že daleč v notranjosti in jih pokličejo občani. To je ponazoril s podatki: lani so v njegovi občini policisti prijeli 2000 migrantov, od tega 1.800 po obvestilu občanov.

Mejni nadzor, skratka, je, a izvajajo ga ljudje sami. V notranjosti. Ni pa za to kriva policija. Storijo največ, kar zmorejo. Oblast, ki vse skupaj vodi, je kriva. Minister Poklukar in premier Šarec.

Ni pa Rojc povedal, koliko migrantov dodatno prečka državo, ne da bi jih sploh opazili. Kot je to uspelo skupini, ki je ugrabila 79 letnega Mirka Moravca, ki so jo pozneje prijeli italijanski policisti, ko so migranti že brez težav prečkali našo državo. Za takšnimi ostajajo le kupi smeti. Vlada se je odločila vsaj, da bo poskrbela vsaj za čiščenje teh ostankov, ker iz občin že preveč glasno protestirajo.

Migrante, ko jih opazijo občani, policija potem večinoma vrne na Hrvaško, da poskusijo znova. Tretjini pa uspe nadaljevati pot proti Italiji. Ker zahtevajo zaščito pred preganjanjem (azil), jim mora vlada pomagati pri begu na zahod zaradi luknje v pravni ureditvi. Italijane in druge zahodne države jezi, ker zadošča že izražena namera za zaščito. Ko tak migrant potem takoj zbeži naprej, pristojnosti zanj Slovenija še ni prevzela in nam jih druge države ne morejo kar vrniti. Lahko pa tiste, ki so sprožili postopek za azilno zaščito, ki večinoma tudi izginejo proti Italiji.

Šibka načelnica generalštaba

Premier Šarec Staričevi odgovorov, ki bi napovedovali resne spremembe, ni ponudil. A napredek je, da tokrat dogajanje ni prikrito in da ga mediji niso odpravili na enak način kot lani, ko so posamezne opozicijske politike, denimo Branka Grimsa, preprosto razglasili za skrajneže, ki pretiravajo, glavna tema soočenj za vodenje države pa so bila za novinarje sporočila odvetnice Lucije Šikovec Ušaj na spletnih omrežjih, kar je bil velik dosežek levice, katerih cilj je bil diskreditirati SDS in odvračati pozornost od za oblast nerodnih dilem.

A zdaj nenadoma na iste stvari kot prej opozicija opozarjajo policijski sindikati, ki zanesljivo niso politični skrajneži. Da so težave velike, pa kaže, ker policijski sindikat ni edini, ki svari, da vajeti Šarcu uhajajo iz rok. Povsem enako je sporočilo sindikata vojakov, ki se ne bo odrekel varovanju svojega odstavljenega poveljnika Miha Škerbinca pred diskreditacijami, pa čeprav se jim minister za obrambo že maščuje. Karl Erjavec si je zadnje mesece nabiral politične točke v Postojni s čudaškimi javnimi vprašanji, ali bo vojska streljala po tem mestu. Po nočnih vajah na Počku pa je na predlog načelnice generalštaba na hitro odstavil poveljnika sil Škerbinca in s tem iz Počka pokazal vrata zaveznikom v Natu. Vojski ZDA.

Hkrati je Erjavec v težak položaj spravil načelnico generalštaba Alenko Ermenc, ko je ocenil, da njeno službo in njo osebno ogrožajo že govorice, da bi lahko imela težave s psihično trdnostjo. Sprožil je celo obveščevalni nadzor, kaj o njej govorijo Škerbinc in vojaki. Pozneje je še načelnica sama ovadila novinarja Bojanu Požarju, ker jo je prizadelo pisanje, da bi naj bila po informacijah iz vojske na obravnavi v Polju.

Če načelnico generalštaba tako ogrozi in prizadene nekaj govorjenja in pisanja medijev, ni prava za pomembno funkcijo, ki jo opravlja. Kaj bo z njo šele v primeru pravega nasilja in streljanja, česar pri vojaškem poklicu ni mogoče izključiti. Ta slab vtis, ki je povsem v skladu z oceno predsednika Boruta Pahorja, da tudi vojska, ki jo vodi, zaradi preslabega financiranja zadnja leta ni sposobna konfliktov, je še posebej neroden, ker je prva ženska na tako visokem položaju pri nas in edina v državah zavezništva Nata.

Že zaradi tega bi od nje pričakovali več. Denimo, da kot sposobna voditeljica, ki vodi z vzgledom, zagotovi, da bi vojaki zavezništva Nata lahko normalno vadili na Počku tudi ponoči in da se nam ne bo predstavljala kot preobčutljiva dama, ki pada v nezavest zaradi nekaj govorjenja vojakov, pisanja Bojana Požarja in političnih interesov ministrov Karla Erjavca v občini Postojna.

Povsem enako velja za celotno vlado, kjer je Šarec že odstavil kup ministrskih nesreč, a samo odstavljanje še nobenega problema ni in ne bo rešilo.