Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Červek je predlagan za šefa revizijske komisije, išče se še šef državne volilne komisije

(Last Updated On: 21/05/2019)

Pred odprtjem predčasnih volišč za evropske volitve v začetku prihodnjega tedna mandatno volilna komisija državnega zbora (MVK) danes začenja iskati novega predsednika državne volilne komisije (DVK). Vrhovnega sodnika Antona Gašperja Frantarja, ki je DVK vodil četrt stoletja, so odstavili marca. Komisija odloča še o po treh treh kandidatih za vodenje revizijske komisije, za sodnice in za stalne člane arbitražnega sodišča. Za šefa državne revizijske komisije so predlagali državnemu zboru Sama Červeka. Za Červeka je bilo od 17 glasujočih 14 poslancev.

Šef državne revizijske, sodniki, imunitete

Podrobnejši članek o tožbi Bernarda Brščiča proti Luki Mesecu

Za zaprtimi vrati MVK razpravlja še o dveh zanimivih imunitetnih postopkih. O imuniteti predsednika Levice Luke Meseca, ki ga toži Bernard Brščič, ker ga je Mesec lani ozmerjal kot fašista in še o imuniteti sodnice Vesno Pavlič Pivk. Podrobnosti o tožbi proti Mescu lahko preberete v podrobnejšem članku tukaj. Sodniki imajo podobno kot poslanci pravico do imuniteti za tisto, kar počnejo v službi, a postopki odločanja o imuniteti v DZ pri njih potekajo še bolj po tihem in skrito kot pri poslancih. Zakaj jo okrožno tožilstvo v Novem mestu preganja Pavlič Pivkovo, ni povsem jasno. Dolgoletna predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča je kot sodnica sodelovala v sojenju v primeru Patria, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo zaradi krucialnih pomanjkljivosti v sodbi, pozneje je bila kot sodnica dodeljena na ministrstvo za pravosodje. Javno je precej razburilo, ker so v javnost ušli posnetki iz zabave, na kateri je rajala z zastavo in simboli prejšnje totalitarne države, kar je za sodnike precej nespodobno in sramotno.

Mandatno volilna komisija je med Samom Červekom, Sonjo Nemec Štramec in Nino Velkavrh Červeka izbrala za kandidata za vodenje državne revizijske komisije, ki ga predlaga državnemu zboru. Za Červeka je bilo 14 poslancev, za Velkavrhovo pa eden. Zbor bo o imenovanju Červeka odločal prihodnji teden. Dosedanji predsednik revizijske komisije Borut Smrdel je prejšnji mesec odstopil. Komisija je odločila, da je Branka Gale primerna, da jo DZ potrdil za okrajno sodnico v Kranju in da sta za okrožni sodnici v Mariboru primerni Mateja Kamenšek Gornik in Maša Blažek. Na predlog predsednika republike Boruta Pahorja pa so državnemu zboru predlagali tudi, naj Verico Trstenjak, Jureta Vidmarja in Ano Stanič imenuje na tri prosta mesta članov stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, ki pripadajo državi.

Nenavadno zarotniško v DZ

Najbolj verjeten prihodnji predsednik DVK, ki ga začenjajo iskati v parlamentu tik pred volitvami, je sedanji podpredsednik vrhovni sodnik Peter Golob, ki je na posnetku levo ob direktorju službe Dušanu Vučku:

Vrhovni sodnik Peter Golob in direktor službe DVK Dusan VuČko Foto: Peter Jančič


Ker mora biti predsednik DVK vrhovni sodnik, teh pa je le nekaj več kot trideset, konkurenca ne bo velika, razpis bi lahko objavil kar interno na vrhovnem sodišču. Poslanci so Frantarja marca odstavili, ker je lani dopolnil 70 let in čez novo leto prenehal opravljati delo vrhovnega sodnika. Pred dvema letoma so namreč nekoliko po tihem uzakonili, da takšni ne smejo voditi DVK. A ker so bile marca že razpisane evropske volitve, Frantarja niso odstavili čisto takoj. V času izvedbe volitev se ne sme menjavati vrha državne volilne komisije. Odločili so, da odstavitev obvelja s trenutkom, ko bo volitev konec in bo objavljeno poročilo predsedniku evropskega parlamenta Antoniju Tajaniju. Frantar se je nad ravnanjem poslancem marca, ko sem preverjal, začudil: “Pametneje bi bilo, če bi me razrešili po evropskih volitvah. Zdaj me najprej odstavljalo kot neprimernega, potem pa mi podaljšujejo mandat do konca evropskih volitev. To ne gre najbolj skupaj.”

Način, kako Frantarja odstavljajo, je nenavaden. Začeli so ga s spremembo volilnega zakona, ki jo je, da bi odpravili diskriminacijo invalidov zahtevalo, ustavno sodišče. Zaradi propagandnega projekta Muscolo, s katerimi je Jani Möderndorfer (SMC) pred tem poskušal onemogočiti kandidaturo Janezu Janši (SDS) za poslanca ali premiera, so že za leto dni zamujali skrajni rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, da omogočijo invalidom glasovanje na vseh voliščih in da popravijo tudi ureditev glasovanj z napravami za invalide.

Vučko sodeloval, DVK ne

Dostop do o volišč so poslanci invalidom na koncu s spremembo volilnega zakona le omogočili, glasovalne naprave zanje so ukinili, skrajšali pa so mimogrede še mandat Frantarju. Odločitev o ukinitvi glasovalnih naprav zdaj presoja ustavno sodišče, ki je tudi državno volilno komisijo povprašalo, od kod takšne ideje. “Državna volilna komisija (DVK) ni bila povabljena in ni sodelovala v razpravah o tem, so odgovorila. A nekdo je bil obveščen in je sodeloval. Direktor službe Dušan Vučku, ki je na seji odbora za notranjo politiko v parlamentu dejal: “Za ukinitev naprav obstajajo tehtni, razumni razlogi, ki jih bo mogoče opravičiti, utemeljiti ob morebitni ustavni pritožbi.” Vučko je predstavljal lastna stališča in ne pogledov DVK, so iz volilne komisije opozorili ustavno sodišče, ki presoja, ali je državni zbor prekršil sodbo ustavnega sodišča, da morajo bolje urediti glasovanje z napravami za invalide, poslanci so pa te naprave kar ukinili in odločili, da lahko invalidi dodatno glasujejo po pošti, če to pravočasno zahtevajo. Če bi DVK takrat vladajoči kaj vprašali, bi Frantar izvedel, da ga predčasno odstavljajo in državna volilna komisija bi lahko pomagala, da v DZ ne bi zagrešili neumnosti. A poslanci te pomoči niso želeli. Zadoščal jim je nekdanji poslanec LDS in direktor direktorja na notranjem ministrstvu, ko ga je vodila Katarini Kresal, Vučko. Na posnetku je Frantar.

Predsednik državne volilne komisije Anton Gašper Frantar Foto: P.J.

Ker vrhovnih sodnikov ni veliko, si ne težko predstavljati, kdo bi lahko bil prihodnji predsednik. Najbolj logičen kandidat je sedanji podpredsednik Peter Golob, ki je kandidaturo za predsednik vložil že pred tremi leti, ko je se je zdelo mogoče, da Frantar ne bo več kandidiral. Frantar je šef državne volilne komisije od leta 1996. Takrat ga je DZ, ki ga je vodil Jožef Školč (LDS), prvič imenoval. Pred tem je bil, tudi že v času plebiscita, namestnik, predsednica pa Marija Ude Marinček. Da se Frantar umika zaradi starosti, je bilo prvič slišati prav pred tremi leti, ko so v DZ nazadnje odločali o (štiriletnem) vodenju DVK. Takrat je za predsednika že kandidiral tudi Golob. A kandidaturo je vložil tudi za namestnika. Frantar je v intervjuju, ki sem ga takrat naredil z njim, zanikal, da bi se umikal. Za Goloba kot predsednika po tem v DZ ni bil nihče. So ga pa izvolili za namestnika.

Ker so Frantarja s spremembo zakona pred dvema letoma in odločitvijo državnega zbora marca že odstavili, so vrata za Goloba odprta.

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 826 times, 1 visits today)

Komentarji (1)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu