Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Migranti nasilno bežijo, več tudi prosilcev za azil

(Last Updated On: 21/05/2019)

Ugrabitev domačina v Beli krajini Mirka Moravca iz domačega vinograda, o kateri je včeraj prvi poročal Siol.net, ki so ga migranti zvezali z vrvjo, stlačili v prtljažnik njegovega avtomobila in pobegnili v smeri Italije, pri Sežani pa izpustili in pot čez mejo nadaljevali sami, je nadaljevanje dogajanja, ki so ga iz policije opisala komisiji za nadzor obveščevalnih služb že prejšnji mesec. Iz policije so poslance opozorili, da se ravnanje migrantov spreminja. Vse več jih poskuša mimo slovenske policije ubežati proti Italiji. So bolj nasilni kot v preteklosti. Prej je bil vzorec bolj miren, praviloma so zaprosili za azil in potem sčasoma pobegnil naprej, predvsem v Italijo, ker prosilcem za azil naša država dovoli prosto gibanje.

Aprila spet več prosilcev kot lani

Ugrabitelje 79 letnega domačina so po poročanju Siola v Italiji prijeli tamkajšnji policisti. Dogodek pri naselju Mali Nerajec, kjer je prišlo do ugrabitve, so iz policije potrdili, potrjujejo tudi vpletenost migrantov, v Italiji sta bila prijeta
državljan Maroka in dva državljana Alžirije.

Notranje ministrstvo je včeraj objavilo najnovejše statistike o prosilcih za azil za prejšnji mesec. V primerjavi z letom prej se je število kljub spremenjenim navadam migrantov spet povišalo. V seštevku je prve štiri mesece lani za azil prosilo 798 posameznikov, letos v štirih mesecih 1121. Migrantov, ki so se predali policistom po prečkanju meje, je še krepko več. Le kakšna tretjina namreč zaprosi za azil. Od 1. januarja do 6. maja 2019 je policija obravnavala 3.022 ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 99 odstotkov, v enakem obdobju lani je bilo obravnavanih 1.520 ilegalnih prehodov. Najpogosteje državno mejo ilegalno prestopijo državljani Alžirije, Pakistana in Maroka. Državljani Alžirije zavzemajo delež skoraj četrtine vseh ilegalnih migrantov.

Statistike o prosilcih za azil notranjega ministrstva, ki upoštevajo države izvora, so pa takšne:


Kako se število vseh migrantov, ki jih je policija “ujela”, spreminja in kako se povečuje v primerjavi z lani, pa kaže grafika za prve tri mesece letos:

Aprila je pričakovati še tisoč prehodov, če sklepamo po prošnjah za azil. Koliko migrantov uspe povsem pobegniti policijskemu nadzoru in jih ni v statistikah, ni mogoče oceniti. Največ prosilcev za azil je bilo prejšnji mesec iz Alžirije, Maroka in Pakistan, žensk med njimi praktično ni:

Azilni postopki so, kot opozarja tudi notranje ministrstvo, sprevrgli v sistem zlorab, na kar kaže, ker morajo pri velikanski večini prosilcev ustaviti postopke, ker ti, ko zanje prevzame pristojnost posebni vladni urad za begunce, pozneje večinoma preprosto izginejo. Za prve štiri mesece letos so podatki takšni:

Status je bil v prvih štirih mesecih priznan 26 prosilcem ali vsega 2,7 odstotku vseh prosilcev za azil, kažejo statistike MNZ.

Na tiskovni konferenci pa so danes iz policije opozorili še:

“Resen problem pri obravnavi nedovoljenih migracij policistom povzročajo migranti, ki zlorabljajo postopek mednarodne zaščite. Zlorabe sistema mednarodne zaščite se kažejo v velikem razkoraku med številom izraženih namer in dejansko podanimi prošnjami za mednarodno zaščito. Če pogledamo podatke za lansko leto ugotovimo, da smo obravnavali 4.265 izraženih namer podaje prošnje in 2.875 prošenj za mednarodno zaščito. Zaradi tega bi bilo treba spremeniti zakonodajo o mednarodni zaščiti in uvesti varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe. Sedanji sistem “primi in spusti”, ko nezakoniti migranti vedo, da se bodo lahko prosto gibali, če bodo zaprosili za mednarodno zaščito, pomeni izključno dejavnik potega, zaradi česar zmanjšanja števila nezakonitih migrantov kratkoročno ni pričakovati.”

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki bo prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 928 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu