Marakeš: Naš azilni sistem je švicarski sir brez sira

Last Updated on: 6th november 2018, 11:24 pop

Tudi za oktober je bilo značilno, da so migranti množično zlorabljali azilni sistem države, kar državna statistika pokaže v velikem številu (2555) prošenj za azil v letošnjem letu, ki pa se v veliki večini (2027) končajo z ustavitvijo postopkov. Azil v največjem številu zahtevajo Pakistanci, Alžirci in Afganistanci, ki pridejo na črno v državo iz Hrvaške. Prošnja jim zagotovi, da jih policisti ne vrnejo takoj na Hrvaško. Pozneje ti prosilci za azil, ki ga po večini ne bi dobili, izginejo. Večinoma na zahod. Azilno pravico je letos dobilo vsega 99 tujcev. Vlada je v državnem zboru, ko je o tem nenavadnem dogajanju na zahtevo SDS razpravljal odbor za notranje zadeve, zatrdila, da policija to migrantsko dogajanje nadzoruje in obvladuje.

Azil kot finta za vstop EU

Do konca septembra letos je bilo 2.354 prošenj za azil, do konca oktobra 2555. To kaže, čeprav statistika še ni objavljena, da so do konca oktobra policisti evidentirali že več kot sedem tisoč migrantov, ki so k nam na črno prišli iz Hrvaške. Koliko se jih dodatno povsem izmuzne nadzoru policije, ni jasno. Jih pa za azil zaprosi manjši del. Nekaj manj kot polovico vseh, ki pridejo čez mejo, pa policisti hitro vrnejo nazaj v sosednjo državo. V oktobru je bilo 201 novih vlog za azil.  Število prošenj se je nekoliko znižalo. V prvih devetih mesecih je bilo povprečno vloženih okrog 300 prošenj za mednarodno zaščito na mesec, avgusta celo 381. Večina prošenj povzroča le stroške državi s prevajalci in uradniki. Prejšnja notranja ministrica  Vesna Györkös Žnidar je to opisala tako: “Velika večina tujcev, ki izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito, in tudi prosilcev za mednarodno zaščito, zapusti nastanitvene kapacitete pred začetkom njihove obravnave. Število ustavitev postopka zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma tako letos že presega 1500. Dejstvo je torej, da v teh primerih Slovenija tujcem pač predstavlja le vmesno točko za dosego končnega cilja, oziroma nekaterih držav na severu Evrope.” Kar ni več ministrica, je število tistih, ki “so izpuhteli”, že preraslo dva tisoč. Kljub dramatično večjemu številu prosilcev, pa ostaja število tistih, ki jim je bila priznana pravice do azila iz leta v leto podobno in se zadnja leta celo zmanjšuje  To nenavadno dogajanje kaže preglednica, kako so se končali postopki preverjanja upravičenosti do azila. V večini z ustavitvijo postopka. To država praviloma stori, ko prosilec nenadoma izgine. Večina jih. V zadnjem mesecu je država azil dodelila osmim prosilcem, “izginilo” pa jih je dvesto:

V veliki večini za azil prosijo moški. Letos jih je bilo 2303, prosilk za azil pa 252.

Največ Pakistancev in Alžircev

Največ prosilcev za azil je bilo iz Pakistana, med njimi je bila ena sama ženska, po številu pa izstopajo še migranti iz Alžirije in Afganista. Več kot sto prosilcev za azil je bilo le še iz Maroka. Struktura po državah in spolu je bila takšna:

Med politiki poteka razprava, ali bi decembra v Marakešu potrditi ali zavrniti globalni sporazum o migracijah. Kakšno je vaše mnenje, lahko odgovorite v anketi

 Loading ...