Šarec ni ustavil Židanovega anšlusa Primorske, ga bo državni svet?
|Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:10 pop
Premieru Marjanu Šarcu z oceno, da v času pred volitvami ne bi smeli spreminjati imena praznika in da preimenovanje tudi ni najbolj posrečeno, ni uspelo prepričati večine poslancev. 38 poslancev, med njimi največ iz SD, je izglasovalo spremembo poimenovanja praznika vrnitve Primorske v praznik priključitve Primorske. Proti spremembi imena praznika je glasovalo 32 poslancev SDS, NSi, SNS in DeSUS. Večina poslancev LMŠ se je vzdržala. Če bi iz stranke premiera glasovali proti, bi bila sprememba imena zavrnjena. Zaradi tesnega rezultata in politično vnetljive vsebine, se lahko še zaplete z vetom državnega sveta.
Kovšca proti, kako bo DS še nejasno
Precej verjetno je, da bo skupina svetnikov iz desne zahtevala odločanje o vetu. Razpleta glasovanja še ni mogoče napovedati. Celoten svet še ni razpravljal, v delovnem telesu pa je bila večina za spremembo, a odločitev ni bila soglasna. Proti je bil in je, denimo, predsednik državnega zbora Alojz Kovšca, ki soglaša s kritiki, da novo poimenovanje, ki spominja na nacistični anšlus, ni primerno in da gre za nepotrebno politizacijo, ki lahko le poslabša mednarodni položaj države. Z opozorili, da s tem z leve prilivajo olje na ogenj italijanskim nacionalistom in jim dajejo dodatne argumente, v državnem zboru danes niso bili uspešni iz opozicije (SDS, NSi in SNS) in vladnega DeSUS. Predsednik SDS Janez Janša je dogajanje opisal tako:
Močnejši od Šarca je bil s svojim krogom predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD), da je priključitev tradicionalno poimenovanje na Primorskem. To je zgodovinsko le deloma res: to je poimenovanje, ki ga je uporabljala komunistična predhodnica SD. Po strankah so glasovali tako:
Predlog spremembe zakona je prvi podpisal kandidat SD na evropskih volitvah Matjaž Nemec. Enak zakon je Nemec s poslanci SMC, DeSUS, SD in Levice predlagal že lani pred volitvami DZ, a je zaradi razpada parlamenta kup predvolilno motiviranih poslanskih zakonov takrat končal v košu za smeti.
V ozadju partijska zgodovina
Premier Šarec je možnost, da bo za zakon večina, v ponedeljek, ko je odgovarjal na vprašanja poslancev, predvidel in dejal: “Če boste podprli spremembo imena, bom to spoštoval. Ne vidim pa bistvenega premika.” Z zgodovinskega vidika je termin priključitev uporabila komunistična partija z razglasom 16. septembra 1943, a ta datum za praznik doslej ni prišel v poštev, ker so prazniki državni in ne partijski dogodki. Proglas, ki ga je podpisal Boris Kidrič, ki je verjetno v ozadju spremembe poimenovanja, je bil takšen:
Zdaj je SD in levim strankam to partijsko poimenovanje in zgodovino le uspelo spraviti v državno ureditev Slovenije. A le, če projekta ne ustavi še državni svet. Na posnetku premier Marjan Šarec med sejo DZ v ponedeljek, ko je kritično ocenil spreminjanje poimenovanja praznika:
Komentarji (0)
Disqus Comments (1)