Šarec bo posekal Pahorja in Ropa v seštevku

Last Updated on: 12th marec 2019, 10:42 pop

O zaposlitvi šestih dodatnih namestnikov ministrov v vladi Marjana Šarca (LMŠ), s čemer bi več kot podvojili število državnih sekretarjev, ki jih je imela vlada Boruta Pahorja (SD), bo danes razpravljal odbor za notranjo politiko. Pred sejo odbora so ambicije vladajočih po množici dodatnih sekretarjev zavrnili iz državnega sveta, ki lahko vladajočim povzročijo resne težave.

Cerar in Šarec spustila vajeti

Razlog, da so v državnem svetu proti, je krepka rast števila državnih sekretarjev že v času vlade Mira Cerarja, ki bi jo Marjan Šarec zdaj še nadgradil. Šarec si bi povrnil množice sekretarjev po ministrstvih, ki so bile razlog za reformo leta 2002, ko je državi vladal še LDS. Z reformo so takrat vsakemu ministru dovolila največ enega državnega sekretarja. So pa ministri dobili celo množico direktorjev direktoratov. Rast največjega dovoljenega števila sekretarjev prikazujem z grafiko, pri vladi Marjana Šarca je prikazan načrt, če bo poslancem LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB spremembo ureditve, ki so jo predlagali lani v začetku decembra, uspelo tudi uzakoniti, kar še ni povsem gotovo:

Z reformo, ki je bila izvedena v času vladanja Antona Ropa, so omejili število državnih sekretarjev na največ po enega, ministrstva pa so dobila množico (okoli 40) direktoratov in tudi toliko generalnih direktorjev, ki bi naj bi predstavljali strokovni vrh državne uprave in se jih ob menjavi oblasti ne bi avtomatično zamenjalo. Tik pred koncem mandata je Ropova vlada na te položaje postavljala številne svoje prej politične državne sekretarje. Po zmagi na volitvah konec leta 2004 je vlado prevzel Janez Janša (SDS) in lep del teh direktorjev direktoratov so zamenjali. Levica in njeni mediji so to razglasili za kadrovski cunami. Ustavno sodišče je dalo prav Janši, da leto po volitvah smejo odstaviti politično nastavljene kadre strank, ki več ne vladajo. Sistem največ enega državnega sekretarja je porušila druga Janševa vlada, ko so v času krize precej zmanjšali število ministrov iz 18 na 12, a dovolili ministrom po dva državna sekretarja. V seštevkih so število ministrov znižali za šest, število državnih sekretarjev pa povišali za pet. Že z “Ropovo” reformo pa je bila ukinjena omejitev, koliko državnih sekretarjev lahko ima premier. Možnost zaposlovanja so šefi vlad debelo uporabili. Šarec jih ima z nedavno zaposlenim državnim sekretarjem Petrom Vilfanom (DeSUS) že sedem.  Ob Vilfanu so to še: Anja Kopač Mrak, Roman Kirn, Igor Mally, Uroš Prikl, Vojmir Urlep in Damir Črnčec. Ko se je število ministrov po padcu druge Janševe vlade spet višalo, je začelo rasti tudi število ministrskih sekretarjev. Najprej počasi, s prihodom Cerarja in zdaj Šarca že kar dramatično.

Zakaj je pomemben državni svet

Prejšnja vlada Mira Cerarja ni povečala le števila ministrov in s tem, ker ima vsak pravi minister lahko dva namestnika, avtomatično državnih sekretarjev. Finančnemu ministru Dušanu Mramorju je število državnih sekretarjev povišala celo že na štiri. Šarec trendu zdaj sledi še pri drugih. Iz državnega sveta opozarjajo, podobno kot pravna služba državnega zbora, da je reforma leta 2002 določila, da ima vsak minister lahko največ enega državnega sekretarja, ki skupaj z ministrom predstavljata politiko na ministrstvu in da je od takrat na ministrstvih kup direktoratov, ki predstavljajo stroko, in množica direktorjev direktoratov. Vsi ti direktorji ostajajo, hkrati pa se število državnih sekretarjev že približuje števili državnih sekretarjev pred reformo. Komisija državnega sveta meni, da zaposlovanje dodatnih političnih funkcionarjev ne bo rešilo problemov na področju zdravstva in drugod. V državnem svetu se tudi ne strinjajo z oceno poslancev vladni strank, da zaposlitve kupa novih državnih sekretarjev ne bodo nič stale proračuna, ker se bo denar našel s prerazporeditvami po ministrstvih.

Stališče državnih svetnikov je pomembno. Vladna koalicija ima v državnem zboru le navadno večino. Če jim bo državni svet zakon pozneje ustavil z vetom, bodo za odpravo veta potrebovali 46 glasov, česar pa brez pomoči Levice Luke Meseca ne morejo doseči. Doslej Levica ni bila za dodatno zaposlovanje političnih kadrov v vladi in je decembra tudi glasovala proti skrajšanemu postopku odločanju, s katerim bi se vlada lahko izognili podrobnim razpravam o svojem predlogu. Proti sta bili tudi SDS in NSi. Če to razmerje ostane nespremenjeno, lahko vladajočim projekt dodatnih zaposlovanj spodleti.