Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Dvig minimalne plače: Širok krog delavcev javnega sektorja bo imel enake plače

(Last Updated On: 07/12/2018)

“Ne glede na izobrazbo, kvalifikacije in odgovornosti, bo za širok krog zaposlenih v javnem sektorju določena enaka plača,” je zakonodajno pravna služba DZ včeraj opozorila, kaj pomeni višanje minimalne plače, ki ga namerava šest koalicijskih strank, ki jih koordinira Levica Luke Meseca uzakoniti prihodnji teden. To “ruši vzpostavljena razmerja med plačnimi razredi,” je zapisano v mnenju pravne službe, ki opozarja tudi, da predlog, ki ga je kot primernega prejšnji teden potrdila večina poslancev, pomeni kršitev ustave, če ne bodo popravili določb, da bodo plače povišane že z novim letom, ko zakon še ne bo veljal, ker bo zaradi šlamparije vladajočih uzakonjen prepozno.

Normalni roki za novo leto so že zamujeni

Ustava pravi tako:

“Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno.”

Če povišanje minimalne plače ekspresno uzakonijo prihodnji teden v četrtek (13.12.), bodo morali čakati sedem dni, da izteče rok za veto in referendumske pobude. Od 20. decembra do 1. januarja pa tudi, če se nič ne zaplete, ne bo dovolj časa za običajnih 15 dni za začetek veljavnosti. Ta rok je pomemben, da se lahko vsi po državi z novostmi seznanijo in jih začnejo upoštevati, denimo računovodje. Rok je mogoče tudi skrajšati, a s tehtnimi razlogi. Razlog za krajšanje tega roka, ker so vladajoči preprosto zamočili in prepozno predlagali in uzakonili rešitve, bi bil velika sramota za resno oblast pri tako pomembnem zakonu.

Šest koalicijskih strank (LMŠ, SD, SMC, Levica, DeSUS, SAB), koordinira jih na tem področju po posebnem koalicijskem dogovoru Levica Luke Meseca, namerava s prvim januarjem minimalno plačo povišati na 886,63 evrov bruto (667,11 neto), januarja leta 2020 pa na 940,58 bruto (699,93 neto). Ker imajo odločno večino v DZ, je dilema le, koliko bodo vsebino še popravili in kako bodo rešili težave z začetkom veljave novosti, ki so si jih sami skuhali. Negotovo je, ali bodo iz izračuna minimalne plače izločeni vsi dodatki (kar bi plače dvignilo še krepko bolj) in ali ne bo obveljalo nekoliko nižje povišanje. Več, v kakšno smer bo šlo, bo jasno v ponedeljek, ko se bo na nujni seji sestal odbor za delo in zakon tudi že popravljal. Da bo sprememba najbrž uzakonjena, kaže razmerje moči iz prejšnjega tedna, ko so poslanci o višanju minimalne plače z novim letom in izločitvi dodatkov iz izračuna  glasovali tako:

Zakonodajno pravna služba opozarja, da bo sprememba povišala najnižje plače v zasebnih podjetjih, v številnih državnih podjetjih, pa tudi v celotnem javnem sektorju. Finančnih posledic, ki bodo s povišanjem nastali za občine, zdravstvo in razne zavode, pa tudi za različna podjetja, predlagatelji niti poskusili niso ovrednotili. Celo finančno ministrstvo opozarja, da predlog ne vsebuje analize javnofinančnih posledic oziroma podrobnejše obrazložitve ocene predlagateljev, da je vpliv predlaganih rešitev za proračun nevtralen. Ministrstvo za finance opozarja na nujnost varovanja javnih financ, zavezanost fiskalnemu pravilu, na to, da proces konsolidacije še ni zaključen ter da je tudi z naslednjimi proračuni treba zagotoviti, da se ne preseže danih finančnih zmožnosti države. To je sicer komično, ker je to finančno ministrstvo del vlado, ki jo vodijo stranke, ki te spremembe predlagajo, a očitno Luka Mesec in Levica nista povsem skoordinirala ne delodajalcev in ne finančnega ministrstva.

ZKP: Podrta plačna razmerja, problem enakosti pred zakonom 

Zakonodajno pravna služba pa opozarja, da bo sprememba v javnem sektorju povsem odpravila razlike v višini plača do 19. plačnega razreda. Ne glede na izobrazbo, kvalifikacije in odgovornosti, bo za širok krog zaposlenih v javnem sektorju določena enaka plača. Leta 2020 bodo izenačene celo vse plače do 21. plačnega razreda v javnem sektorju. Predlog, opozarja zakonodajno pravna služba “ruši vzpostavljena razmerja med plačnimi razredi”. Opozarjajo pa tudi, da bi lahko rešitve tudi v nasprotju z načelo enakosti pred zakonom, če bodo iz določitve minimalne plače izvzeti vsi dodatki, kar bo razmerja med plačnimi razredi še bolj podrlo.

Nejasno pa je tudi, ker predlagatelji tega ne pojasnjujejo, kakšni bodo učinki, če upoštevamo pravice do socialnih prejemkov.

Celotno mnenje zakonodajno pravne službe je takšno:

mnenjezkpminp
Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2018 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 404 times, 410 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu