Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Mesec s sovražnim govorom, le vlada proti koalicijskemu “horuk” višanju plač

(Last Updated On: 30/11/2018)

“Dvig minimalne plače je nujen popravek zatečenega stanja, ki bo že prvega 1. januarja 2019 izboljšal plače več kot 70 tisoč ljudem, ki delajo za manj kot 667 evrov na mesec,” je šef Levice Luka Mesec sinoči ocenil pred glasovanjem, s katerim je 51 poslancem, proti ni bil nihče, odločilo, da je predlog vseh poslancev šesterčka primeren, da o njem še govorijo. Da bo ta sklep izglasovan, ni bilo najmanjšega dvoma. Ker ni bilo kakšnega spora, ni jasno, kak je bil cilj izredne seje DZ, razen da je šlo za prikaz dobrotljivih namenov Levice in vladnih strank, ki bi rade bolje skrbele za slabo plačane državljane.

Preslišali tehtna opozorila vlade

Potrjen predlog, kako bi naglo višali minimalno plačo, so v začetku meseca podpisali vsi koalicijski poslanci. Tak je:

 

Nasprotuje pa bliskoviti spremembi ureditve predvsem vlada poslancev, ki jo nameravajo izvesti in to s precej tehtnimi argumenti, da ni bilo socialnega dialoga (z delodajalci), da bi morali minimalno plačo dvigovati premišljeno, predvidljivo in postopoma in ne na horuk kot so zdaj izglasovali. Vlada je zapisala:  “Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je neprimerno, da se spremembe sprejete decembra 2018 začnejo uporabljati že januarja 2019. Na tem mestu velja posebej izpostaviti predvsem izločanje dodatkov, katerih nepredvidljivost obsega in izredno kratek rok do uveljavitve zakona narekujeta preudarnost in razmislek o tem ali ne bi veljalo dodatkov izključevati postopoma.” A koalicijski šesterček se čez dan ni veliko ukvarjali s temi precej tehtnimi pomisleki o glavnih novostih. Zdi se, da je bil cilj Levice in drugih vladnih strank doseči konflikt z desnico, a ta se ni kaj veliko oglašala, dva poslanca SNS in podpredsednik državnega zbora Jože Tanko (SDS) pa so predlog za zvišanje minimalne plače mirno podprli. Drugi so manjkali ali niso glasovali. Rezultat glasovanja je bil strankarsko takšen:

Je pa predsednik Levice Luka Mesec med sejo zbora dokazal, da “fake news” ne širijo le mediji in da obvlada sovražni govor. Za Bernarda Brščiča je dejal, da je urejal portal Kavarna Hayek, in da je ta “nekoč radikalen neoliberalec, danes fašist”. Brščič ni nikoli urejal portala Kavarna Hayek. To je “fake news” Urednik je, kar ni skrivnost, Jože Biščak, ki je tudi urednik Demokracije. Brščič zanika, da bi bil kdaj neoliberalec.

Zmerljivka fašist odmeva iz socializma

Zmerjanje Meseca, da je Brščič fašist, pa je šolski primer sovražnega govora. Šel je povsem osebno in ne denimo na kakšno ravnanje. To zmerljivko je na tak način prejšnji režim uporabljal izjemno široko za posameznike, ki so se jih poskušali tudi fizično znebiti in ki s kakšnim fašizmom praviloma niso imeli nobene zveze. Mesec je pomemben koalicijski partner premiera Marjana Šarca, ki je, da bi preprečil širjenje sovražnega govora, državna podjetja nedavno pozval k omejitvi oglaševanja v posameznih medijih. Zdaj pa najpomembnejši politiki Šarčeve koalicije počnejo tisto, kar medijem očita Šarec. Proti sovražnemu govoru je zadnje mesece večkrat skupnost pozival tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD). Predsedujoči državnega zbora Branko Simonovič (DeSUS) včeraj Meseca ni nič opozoril, da širi neresnice in da se Brščič ne more braniti pred sovražno Mesečevo zmerljivko, da je fašist. Javno se doslej proti sovražnemu govoru v instituciji, ki jo vodi, Dejan Židan (še) ni oglasil. Sovražni govor politikov, ki vladajo državi, v parlamentu je problem čisto druge dimenzije, kot sovražni zapis kakšnega tviteraša, ki je preveč pogeldal v kozarec.

Tako so na twiterju gledalci poskrbeli za izsek video posnetka sovražne izjave in tudi kak komentar. Tako:

Poslanci iz leve strani so včeraj veliko govorili, kako pogumna je bila nekoč vlada Boruta Pahorja (SD), ki je sredi svetovne krize, ko so drugod sanirali banke in industrijske panoge, pri nas za več kot petino povišala minimalno plačo. Podatki o gibanju zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju in o številu zaposlenih “uspešnost”, ko je v zasebnem sektorju v enem mandatu izpuhtela desetina vseh delovnih mest, in so ljudje torej ostali povsem brez plač, to uspešnost kažejo tako:

Ti statistični podatki, ki so prosto dostopni, se v velikih medijih nekako ne pojavljajo pogosto. Je pa visok dvig minimalne plače sredi hude krize prispeval le del tega upada.

Za preobrat je poskrbela  naslednja vlada Janeza Janše z ostrimi varčevalnimi ukrepi na ravni javnega sektorja in s projekti sanacije bank in portfelija državnih podjetij, kar je – ne najbolje – pozneje izvedla vlada Alenke Bratušek. Projekt sanacije bank je začela z velikansko davkoplačevalsko sanacijo vseh izgub zasebnih Factor in Probanke, ki nista bili sistemski, sta pa sloveli, da ju nadzira levica.

Povrhu je bil v vodstvu ene od teh bank sorodnik enega najpomembnejših tedanjih in današnjih funkcionarjev stranke Alenke Bratušek  in vlade, kar kaže posnetek:

 

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2018 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 1.241 times, 5 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (8)

https-spletnicasopis-eu