Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Prepoved burk: Švicarji svoboščine razumejo drugače kot naša vlada

(Last Updated On: 23/09/2018)

Odločitev nemško govorečega švicarskega kantona St. Gallen, v katerem živi okoli pol milijona ljudi, ki je na referendumu z dvotretjinsko večino prepovedal nošnje nikaba in burke na javnih krajih, bi za slovenske oblasti pomenila šok. Pred tremi leti so iz vlade trdili, da bi takšna prepoved pomenila kršitev celega kupa členov ustave, čeprav Francija popolno zakrivanje obrazov žensk prepoveduje že od leta 2011, podobne omejitve sta sprejeli tudi Belgija in Bolgarija, delna prepoved veljajo še ponekod v Španiji, Italiji, v delih Švice in v Avstriji.

Burke prepovedati zaradi tradicije ali dovoliti zaradi nje?

Posnetek kaže burko, oblačilo za ženske za vsakdanjo rabo iz Afganistana. Podobno je bilo nekoč v črni barvi in z večjo odprtino za oči razširjeno tudi na Balkanu, dokler v socialistični Jugoslaviji takšna oblačila niso bila prepovedan z grožnjo zapornih kazni. Foto: P.J

Prepoved nošenja burke in nikaba na javnih krajih je tudi za Slovenijo leta 2015 predlagala opozicijska SDS Janeza Janše. Vlada Mira Cerarja je predlog takrat zavrnila z razlago, da bi to bil poseg v ustavno varovane pravice Vahabitov in podobnih skrajnih verskih ločin. “Raba burk in nikaba je izraz verskega prepričanja, po ustavi pa je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno (41. člen),” je takrat zapisala vlada. Prepoved je SDS predlagala zaradi varnostnih in kulturnih razlogov. »Želimo, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in tradicija,« je pojasnil predsednik SDS Janez Janša. Vlada pa se je odzvala, da v državi biva okoli 50.000 muslimanov, a za večino pokrivanje ženskega obraza ni običajno, uporabljajo kvečjemu rute, po oceni vlade pa burke in nikabi ne predstavljajo kakšnega varnostnega tveganja.

Popolno zakrivanje obraza je bilo v Sloveniji po osamosvojitvi zelo redko, to tradicijo je v muslimanskih delih nekdanje Jugoslavije, predvsem v Bosni, od koder se je v Slovenijo preselilo veliko družin, oblast po drugi svetovni vojni namreč izgnala z drastičnimi ukrepi: zakon je določal zaporne kazni za ženske, ki bi si na ta način zakrivale oblast in za moške, ki bi to od njih morebiti zahtevali. Se je pa število žensk z zakritimi obrazi zadnja leta povečalo. Da ni dobro prehitro vleči na dan ustave in ustavnih pravic, kaže razsodba ustavnega sodišča o halal klanju živali, ki je prepoved tega “verskega obreda” dovolilo kot dopustno omejitev v Sloveniji. Več o tem lahko preberete tukaj: Ustavno sodisce: Ne halal klanju

Politika žensk ne deluje, ostre kazni pa

Gonilna sila preganjanja navad skrivanja ženskih obrazov, ki so jih na Balkanu vsilil vzhodni zavojevalci, je bilo po drugi svetovni vojni združenje antifašističnih žensk, ki si je prizadevalo tudi za emancipacijo in opismenjevanje muslimank. A prvotna predvsem politična akcija leta 1947, čeprav so jo podpirali tudi najvišji organi islamske skupnosti, ni bila uspešna. Posledica je bila, da je bil leta 1950 sprejet Zakon o prepovedi Zara in feredže (kar je lokalno poimenovanje nikaba in burke), katerega učinki pa niso bili le pozitivni. Pri delu populacije je deloval, deloma pa je bila posledica, da so ženske povsem prenehale hoditi iz hiš, mladenk pa v šole, češ da niso imele česa drugega obleči ali pa so jim to preprosto prepovedovale družine. A sčasoma je sistemu uspelo spremeniti navade, ki so bile posledica podobno stroge prisile oblasti pred tem.

Iz vlade Mira Cerarja so leta 2015 zagotovili, da policisti smejo od žensk, ki so zakrinkane ali zamaskirane s tradicionalnimi muslimanskimi oblačili zahtevati, da se odkrijejo zato, da bi ugotovili njihovo identiteto. »Pri zakrivanju obraza muslimank gre za ravnanje, ki pomeni manifestacijo verske svobode, ki jo, če okoliščine to dopuščajo, policisti spoštujejo v policijskih postopkih. Navedeno pomeni, da v takih primerih identiteto osebe ugotovi (preveri) policistka na kraju samem oziroma v policijski enoti, če so izpolnjeni pogoji iz zakona,” je vlada takrat pojasnila svoj odnos do skrajnih islamskih skupin v sporočilu za javnost. Poslanci koalicije SMC, DeSUS in SD pa so predlog SDS – seveda –  zavrnili.

Kakšno bo stališče nove vlade Marjana Šarca, je nekoliko nejasno. V njej se vse tri stranke prejšnje vlade. A Šarec je javno v kampanjah večkrat povedal, da je za prepoved nošenja burk na javnih krajih po vzgledu nekaterih drugih evropskih držav. Povsem nedvoumno je to, denimo, storil že v kampanji za predsednika republike na javni televiziji. Takrat je omejitev podprl tudi Borut Pahor, ki je volitve pozneje dobil, a se od takrat s to idejo ni več odmevno oglašal.

 

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2018 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 431 times, 1 visits today)

Komentarji (2)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu