Nezaupnica velikemu Kaduncu

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:58 pop

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc nima miru, čeprav je množici strank uspelo nevtralizirati relativno zmagovalko volitev SDS Janeza Janše in obdržati oblasti. A se še kar zapleta. Že pri osnovni stvari, ko so Levico razglasili za opozicijsko stranko, ker so se vladajoči tako dogovorili, so težave. Stranke, ki so res v opoziciji, so zato zavrnile vabila pred kamere javne TV. Položaj je bil na videz najprej odličen. Za predstavo: na televiziji bi najprej predstavnik koalicije Marjan Šarec pojasnil, da bo po koalicijskem dogovoru z Levico povišana obdavčitev kapitalistov in podrta ograja na meji, kar bo omogočilo prost vstop Pakistancem in evropsko pomoč prebežnikom. Potem pa kot opozicija pred kamere pride Luka Mesec, ki vlado kritizira, da kapitalisti še preveč izkoriščajo javni sektor in da moramo izstopiti iz Nata, ki je kriv za migracije. A se je zapletlo. Premier Šarec je za sekretarja za nacionalno varnost določil Damirja Črnčeca, ki ima povsem drugačne ideje o migrantih, Natu in kapitalu. Levica pa je začela javno bentiti, da bodo v tem primeru prenehali spoštovati koalicijski dogovor in da bodo res šli v opozicijo. Kadunčeva televizija zdaj težko pojasni dogajanje, če so pa rekli, da so Mesečevi že opozicija.

Z eno plačo dve težki funkciji

Še hujše težave ima Kadunc, ker mu je po volitvah odstopila direktorica televizije Ljerka Bizilj, ki jo je odstavljal že lani, ker mu ni pomagala spodnesti premalo leve odgovorne urednice Jadranke Rebernik. A kot z Levico se je težava pojavila šele, ko je Biziljeva res odšla. Kadunc ni imel naslednika. Junija je zato ponudil začasnega vršilca dolžnosti. A tega, Andreja Stoparja, mu je programski svet zavrnil. Že nekaj časa mora zato zdaj z eno plačo sam opravljati dvojno delo. Čez počitnice je kandidatko, ki bi ga razbremenila, le našel: nekdanjo odgovorno urednico Večera Katjo Šerugo. O njej bo programski svet odločal jutri. Ali bo Šeruga izvoljena, ni gotovo. Prejšnja vladna koalicija si je v programskem svetu nastavila velikansko večino, a to – kot se je pokazalo pri Stoparju – ne pomeni, da ima večino Kadunc. Povrhu je nadzorni svet ta mesec Kadunca prijavil KPK. Sumijo, da njegovi posli niso čisti. Podobno so iz krogov blizu Kadunca nekoč KPK prijavljali Biziljevo, ko so se je poskušali znebiti. Takšne prijave so znak pretepa, ne povedo pa še, kdo pada. Kadunc se je doslej izkazal za trpežnega.

Bolj uspešen kot doslej pri direktorju televizije je bil Kadunc pri iskanju naslednika Rebernikove. Za novo urednico mu je uspelo postaviti Manico Janežič Ambrožič, ki jo je podprla večina novinarjev. Ne pa pozneje tudi Kadunc. Ob prvem večjem konfliktu jo je potunkal. To je storil, ko je šef zveze borcev Tit Turnšek, ta organizacija politično sodi pod SD Dejana Židana, javno protestiral zaradi intervjuja Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom o množičnih povojnih pobojih, ki jih je po ukazu predhodnice SD izvedla partizanska vojska in trupla po vojni skrila po vseh mogočih gozdovih in celo rudniških jaških. Turnšek je zahteval ostre ukrepe proti Možini in ukinitev tretjega programa televizije. To je zahteval s pismom, ki ga je poslal Kaduncu in šefu programskega sveta. Šef programskega sveta je predstavnik prej omenjene SD Ciril Baškovič. Nič na televiziji ni prepuščeno naključjem. Kadunc na politični pritisk ni odgovoril z opozorilom, da se v delo urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič ne sme vpletati in Turnšku ni priporočil, naj piše urednici.  Namesto tega je kar sam ocenjeval delo novinarja Možine, ki je bil v preteklosti tudi direktor televizije, ki ga trenutno Kadunc nima.

Je zagovor diktature združljiv z demokracijo?

Enako je ravnal že lani, ko je odstavljal Rebernikovo z očitkom, da nima pravega odnosa do fašizma, ker je novinar Igor Pirkovič v intervjuju s hrvaškim pevcem Markom Perkovićem Thompsonom temu ponudili možnost, da odgovori na obtožbe, da je ustaš in fašist. Da novinar mora pridobiti odziv na hude obtožbe, zahteva kodeks novinarske etike. Pirkovič in Rebernikova sta ravnala pravilno. A Kadunc se je na to požvižgal in Rebernikovo odstavil za pravilno ravnanje.

Sredi teh turbolenc bomo jutri izvedeli, ali bo javna televizija dobila novo direktorico. S Katjo Šeruga sva kot novinarja nekoč skupaj delala na Večeru in v spominu jo imam po pogumu, ko sva raziskovala, kako je poslanec takrat še vladajoče LDS Jelko Kacin prebil vse omejitve, koliko je dovoljeno porabiti v poslanski kampanji na Gorenjskem. Jutri lahko Šeruga, ki je bila nekaj časa v službi tudi na TV Slovenija in na POPTV – in torej ni brez izkušenj – pade, ker si je Kadunc v kratkem času, kar je generalni direktor, nakopal zamere na številnih koncih. Če bo izvoljena, pa bodo spet težave, kako delati z generalom, ki se kot poslovni šef rad meša v uredniški posel. Smisel delitve je, da se zmanjša neposreden vpliv bogatih podjetnikov ali močnih politikov na delo uredništev in novinarjev. Pri odnosu do zgodovine, o čemer je bil intervju Možine z Dežmanom, so interesi politikov veliki, zato je razumljiv refleks Kadunca, da se počuti ogroženega.

Nekoč je televizija legitimirala povojno socialistično oblast, ki je temeljila tudi na povojnih pobojih in del te oblasti je bila Zveza borcev, katere pripadniki so poboje izvedli. Če bi Možina v času socializma naredil podoben intervju kot ga je zdaj z Dežmanom, ta nikoli ne bi ugledal luči sveta. Pomenil bi rušitev socialistične mitologije in rovarjenje proti avantgardi na oblasti in socialistični ureditvi. Dežman in Možina bi končala kot Andrej Šiško: v priporu. Če ne celo kje globlje. A medtem smo v drugačnem sistemu, obrambna ravnanja prejšnjega sistema, ki je z demokratičnim povsem nezdružljiv, pa je zdaj nenavadna celo za levosredinske stranke in tudi Židanovo SD. Braniti povojne poboje in uvedbo diktature ni v skladu s slovensko ustavno ureditvijo.

Ni mogoče biti na obeh straneh.

Ali pač: če smo “zelo inventivni”, kar Kadunc in del vladajoče množice strank pri Levici občasno je.

Koliko so tudi programski svetniki, pa bomo videli jutri ob Šerugi, Možini in Kaduncu, ki so vsi na dnevnem redu.