Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Vlada z zamujanjem skurila vsaj 750.000 evrov

(Last Updated On: 30/07/2018)

»To je neresno,« je Matjaž Han (SD) v petek kritiziral vlado, da bi državni zbor lahko že teden prej odločal na izredni seji, če zaradi vladne zamude vsak dan nastaja velika finančna škoda. Predsednik državnega zbora Matej Tonin (NSi), pa je povzel, da je dnevna kazen, kar Evropska komisija toži našo državo, 7.224 evrov, a da čez noč problema parlament zdaj ne more rešiti. Kako hitro bi lahko poslanci poskusili rešiti vladno šlamparijo, bodo vodje poslanskih skupin razpravljali in odločali jutri.

Zamude ni nekaj dni – meri se v letih

Poslanca Brane Golubovič (LMŠ) in Matej T. Vatovec (Levica) na seji kolegija Mateja Tonina, ko so prejšnji teden govorili o zamudi vlade Foto: DZ/Borut Peršolja

Tonin ni povedal vsega. Ker država z uskladitvijo zakona o finančnih instrumentih  z evropskim finančnim redom zamuja že kakšno leto, je s kaznijo, kot je priznala vlada, v resnici tako: “V tem trenutku pavšalni znesek znaša že okoli 750.000 evrov in se bo povečeval z vsakim dnem zamude do izpolnitve obveznosti do sodbe Sodišča EU.”

Da bi kazen sčasoma prenehala rasti, je vlada predlagala, da bi zakone o trgu finančnih instrumentov.  o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, parlament uzakonil po nujnem postopku kar v teh počitniških časih. Vlada je opozorila, da je te spremembe predlagala februarja letos, a zaradi razpada parlamenta pozneje niso bile uzakonjene. Težava te vladne trditve pa je, da je februarja letos rok, ko bi morale spremembe zakonov že veljati, že davno potekel, vlada pa je takrat šele predlagala sprejemanje zakonov in to po rednem postopku. Ker gre za obsežne predloge, predlog zakona o finančnih instrumentih ima kar petsto členov, to tudi, če parlament ne bi bil razpuščen zaradi odstopa Mira Cerarja in padca vlada, do volitev skoraj gotovo ne bi bilo uzakonjeno.  Direktive evropske unije o trgu finančnih instrumentov bi  morale kot zakon v Sloveniji veljati 3. julija lani. Torej že pred več kot letom.Da so težave smo v medijih izvedeli iz sporočila evropske komisije. ki je 19 julija, torej pred dvema tednoma, javnost opozorila, da je proti Sloveniji in Španiji začela postopek pred Sodiščem, ker nista v celoti prenesli predpisov EU o trgih finančnih instrumentov  (direktiva MiFID II) in direktive o njihovi dopolnitvi (Delegirana direktiva (EU) 2017/593). Ti predpisi so ključni gradniki za pravilno delovanje trgov vrednostnih papirjev in so bistveni za nadaljnje delovanje evropskega enotnega trga.

Jelinčič: To ni država, to je kolaps vsega

Zmago Jelinčič: Foto: DZ/Brotu Peršolja

Prejšnji teden je ostreje kot Han in Tonin protestiral šef nacionalistov Zmago Jelinčič, ki je opozoril, da je vlada imela veliko časa, pa je zamudila vse roke in težavah v katerih je zdaj DZ dejal: »To je bedasto, da tako pomembne zakone sprejemamo po hitrem postopku. In tukaj smo zopet pri tisti odgovornosti dosedanje vlade, te v odstopu. Ta vlada v odstopu vlaga zakone kot izvršna oblast, obenem bodo pa v parlamentu trije gospodje, to se pravi, Cerar, Židan in Počivalšek kot ministri te vlade v odstopu, glasovali za tisto kar sami vlagajo, kar je skregano z vsemi demokratičnimi načeli in skregano z ustavo. Mislim, to ni več država. To je totalni kolaps vsega skupaj.«

Evropska komisija je opozorilo, da če države članice predpisov ne prenesejo, vlagatelji ne morejo koristiti izboljšane zaščite vlagateljev, ki jo zagotavlja direktiva MiFID II, vključno z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostmi glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi. Zaradi tega so trgi manj varni, saj mestom trgovanja in investicijskim podjetjem ni treba delovati v skladu s strožjimi in preglednejšimi operativnimi zahtevami. Poleg tega nacionalni pristojni organi držav članic, ki predpisov niso prenesle, ne morejo izdati pravno ustreznih dovoljenj za dejavnosti, ki prej niso bile regulirane ali so bili v okviru direktive MiFID I regulirane drugače. To vključuje upravljanje mest trgovanja, kot so regulirani trgi, večstranski sistemi trgovanja (MTF) in organizirani sistemi trgovanja (OTF) ter registracijo investicijskih podjetij po MiFID I kot sistematičnih internalizatorjev.

EK je lani opozorila, iz Slovenije nič

“Ker so se ti predpisi EU začeli uporabljati 3. januarja 2018 in ker dopolnjujejo določbe Uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFIR) se s tem, da se ne prenesejo v nacionalno zakonodajo v celoti, ovira delovanje enotnega trga. Čezmejno opravljanje različnih naložbenih storitev in dejavnosti namreč morda ne bo potekalo tako nemoteno kot med državami članicami, ki so predpise MiFID II v celoti prenesle v nacionalno zakonodajo,” je še sporočila Evropska komisija.

Evropska komisija je povzela še ,da je  septembra 2017 uradno pozvala več držav članic, naj prenesejo direktivo MiFID II in njeno delegirano direktivo. Januarja 2018 so bila državam članicam, ki do takrat še niso sporočile popolnega prenosa, izdana obrazložena mnenja. Slovenija še do danes ni sporočila nobenih ukrepov v zvezi z zadevnima direktivama, Španija pa je sporočila le delni prenos.

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 1.389 times, 1 visits today)

Komentarji (5)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu