Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Huda jama: Enajst let od sramotnega prelaganja trupel v plastične gajbice

(Last Updated On: 03/03/2020)

Danes mineva enajst let, kar je bila leta 2009 odkrita množica trupel v Hudi jami. Odkritje je šokiralo javnost, predvsem pa tedanjo vlado Boruta Pahorja (SD), ki je zaradi tega praktično ustavila vsa dela komisije za prikrita grobišča, ki je od časov prejšnje vlade Janeza Janše (SDS) sistematično iskala kraje pobojev po državi. Ob obletnici je danes komisija objavila posebno javno izjavo, ki jo v celoti objavljam na koncu. Posledice odkritja pa so bile hudo nenavadne. Celo sramotne za civilizirano državo.

Posledica: Ukinitev preiskovanj

»Odkritje je povzročilo, da so bila vsa dela, ki jih je komisija za prikrita grobišča opravljala že od leta 2006, nenadoma zamrznjena, ukinjena,« mi je posledice razkritja jame polne trupel povzel zgodovinar Mitja Ferenc in o tistih časih dodal, da »mora biti kritičen do ministrstva za delo«. Odkrita trupla so v rudniku preložili v plastične gajbice, ker je vlada računala, da bodo zgnila in bodo ostale le kosti. A so se oblasti, ki so takrat ignorirale izkušene raziskovalce, o hitrosti razpadanja dramatično zmotile in zato tudi po osmih letih prevoz v kostnico ni bil mogoč. 

Že pri prvem izkopu leta 2009 je bilo najdenih 769 žrtev, v letu 2016, ko so dela nadaljevali, pa 647, skupaj torej skupaj 1416 žrtev. Od tega ne več kot 21 žensk, žrtev mlajših od 17 let ni bilo, so pozneje povzeli, kaj vse je bilo odkrito, iz ministrstva za delo.

Kdo so mrtvi ni mogoče ugotoviti. Podatki, ki bi omogočili identifikacijo, so bili uničeni.

Da bi jih morda lahko identificirali v prihodnosti, so od vseh teh 1416 žrtev, katerih trupla so bila pred tremi leti prepeljana v Maribor v spominski park Dobrava, vzorci DNK za identifikacijo shranjeni v kostnici v Škofji Loki, ki jo upravlja nacionalni forenzični laboratorij in ministrstvo za notranje zadeve.

Obeležje po vojni umorjenim v Mariboru je takšno:

Komisija: Kako naprej po boljši poti?

Celotna izjava Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je takšna:

“Izjava ob enajsti obletnici vstopa v morišče in grobišče v rovu sv. Barbare v Hudi jami

Od vstopa v rov sv. Barbare se je v R Sloveniji marsikaj spremenilo. 1416 žrtev je bilo izkopanih iz rova in pokopanih na pokopališču v Mariboru. Občina Laško s Komisijo in drugimi državnimi organi pripravlja projekt ureditve rova sv. Barbare v okviru nastajajočega eko-muzeja.

Leta 2015 je bil sprejet Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki omogoča ustrezne pogoje za delo Komisije.

Toda v Komisiji že dlje časa ugotavljamo, da v R Sloveniji potrebujemo sveže pobude, da bi pri raziskovanju in urejanju vojnih grobov, pokopališč in grobišč dosegli ureditev, ki bi bila primerljiva z zahodnimi demokracijami.

Prvo pobudo za tovrstni dialog je Komisija posredovala že konec leta 2017. V letu 2020 v sodelovanju z Državnim svetom pripravljamo posvetovanje Republika Slovenija – vojni grobovi, pokopališča in grobišča o tem temi. Naj navedem nekaj izhodišč, po katerih ga pripravljamo.

Na posvetu želimo spodbuditi dialog o in nadaljnji razvoj raziskovanja, urejanja in vzdrževanja vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ter slovenskih vojnih grobov in grobišč v tujini.

K sodelovanju vabimo državne, politične in civilno-družbene dejavnike, ki se ukvarjajo z vojnimi grobovi in grobišči: Vlado RS, predsednika RS, predsednika DS. DZ RS, DS RS, MDDSZ, MGRT, MK, Visokega predstavnika za nasledstvo, Inštitut za novejšo zgodovino, civilno družbo.

Izhodišča za razpravo so analize sedanjega stanja, ukrepi, ki so možni brez sprememb zakonov in drugih predpisov in pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov.

Slovenija še ni imela ustanove, ki bi po enakih merilih skrbela za vojne grobove in grobišča v Sloveniji in slovenske grobove in grobišča v tujini. S tem izrazito odstopa od modelov raziskav in urejanja, ki so jih razvile demokratične zahodne države.

Nobena kategorija vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ni ustrezno raziskana, zato so nadaljnje raziskave nujne, da bo mogoče vzpostaviti korekten register vojnih grobov in grobišč.

Večina vpisanih žrtev v popisu žrtev prve in druge svetovne vojne in revolucije, ki ga je izvajal Inštitut za novejšo zgodovino, nima vpisanih podatkov o grobu oz. so podatki večkrat napačni. Ta popis je potrebno nadaljevati, zlasti zato, ker so bili družinski grobovi z Zakonom o vojnih grobiščih leta 2003 črtani iz vojnih evidenc.

Ne izvajata se Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov ter Pravilnik o pokopališkem redu na vojnih grobiščih.

Prav tako nekateri vojni grobov, pokopališča in grobišča (in tudi širše memorialna dediščina) prve in druge svetovne vojne ni ustrezno vpisana v register kulturne dediščine.

Vojni grobovi in grobišča, ki jih je urejala druga Jugoslavija, še niso predmet nasledstva za nekdanjo Jugoslavijo.

Ta izhodišča, ki jih želimo v dialogu razviti, ponujajo dovolj širok nabor možnega delovanja in ukrepanja, da bi dosegli razmere, v katerih bi R Slovenija zmogla ustrezno poskrbeti za vse slovenske grobove doma in v tujini in tuje v Sloveniji.

Predsednik Komisije:

Dr. Jože Dežman”

Na posnetku je Jože Dežman:

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 723 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu