Pred glasovanji: Po anketah Janša spredaj, blizu Jelinčič in Zidanšek

Last Updated on: 27th maj 2018, 10:03 pop

SDS Janeza Janše je krepko spredaj, na drugem mestu je LMŠ Marjana Šarca, kdo bo po volitvah vladal državi, pa še ni jasno, lahko sklepamo po rezultatih treh raziskav, ki so jih pred začetkom volilnega tedna objavili večje medijske hiše. Prvo je naredila Ninamedia in sta jo Večer (in Dnevnik) objavila konec prejšnjega tedna. Rezultate Ninamedie je v preteklosti predstavljala tudi TV Slovenija, ki pa je v času pred volitvami zamenjala agencijo in je dan po Večeru objavila rezultate meritev Mediane. Zadnjo v tem nizu je včeraj po agenciji Parsifal SC objavila Nova24TV.

Po anketah Janša, a anketam ni verjeti

Glede na krepko vodstvo SDS po teh treh raziskavah in drugih v zadnjem mesecu, bi lahko sklepali, da bo vlado po volitvah sestavljal Janez Janša. A raziskavam ni dobro verjeti. Edina prava meritev se bo začela jutri, ko se bodo odprla predčasna volišča. O tem, kdo bo prihodnja leta vodil skupnost, pa bodo v nedeljo odločili vsi, ki bodo glasovali. Zmagal bo na volitvah tisti, ki bo na volišča privabil največ svojih volivcev. Rezultati raziskav v zadnjem mesecu pa nakazujejo, da SDS ohranja svoj delež, ga pa nekoliko izgubljata LMŠ Marjana Šarca in SD Dejana Židana, slednja se bliža množici strank, ki so tik pod desetimi odstotki. Še naprej po večini meritev (izjema je Ninamedia) več kot štiri odstotke in s tem pogoj za sedeže v državnem zboru, zbere SNS Zmaga Jelinčiča. Blizu vrnitve v parlament pa sta še SLS Marka Zidanška in Stranka Alenke Bratušek.  Iz  raziskav sem, da jih lahko primerjamo medsebojno in z volitvami izločil strankarsko neopredeljene odgovore; torej ne vem, ne bom volil, ne grem na volitve. Te deleže sem sorazmerno zbranim odstotkom strank prerazporedil. Pri raziskavi za Večer mi tega ni bilo treba storiti, ker so to tam storili že sami: objavili so napoved rezultata brez neopredeljenih. Za največje stranke (ki zberejo nad štirimi odstotke) je bil rezultat v primerjavi z volitvami leta 2014 v mesecu maju tak:

Za povolilno dogajanje ne bo pomemben le razplet čisto na vrhu, vsaj tako važno bo, kaj se bo zgodilo nižje in koliko strank in katere bodo v parlamentu. Deloma lahko na razplet vpliva tudi umikanje Združene desnice Aleša Primca in Franca Kanglerja, ki svoje volivce pozivata naj glasujejo za druge desne stranke. To lahko ob SDS in NSi koristi tudi SLS, katere člana sta bila v preteklosti Primc in Kangler.

Bodo o vladarju odločali Zidanšek, Jelinčič in Bratuškova?

Doslej je sedež v državnem zboru uspelo dobiti sedmim ali največ osmim strankam. A ker so v času vlade Alenke Bratušek majhne stranke reformirale sistem financiranja strank v prid množice majhnih strank, se je zato povečal interes, da bi si zagotovili visoke mesečne dotacije in je posledica rekordna število strank, ki kandidirajo na volitvah in prav lahko posledično tudi rekordna izguba glasov, ki jih bodo zbrale stranke pod pragom. Od spremembe ustave leta 2000, ko je bil določen višji prag, je bilo število list, ki so kandidirale – in pozneje izvoljenih strank – takšno:

Bolj podrobne primerjave treh meritev, ki so bile objavljene v zadnjih dneh, si lahko ogledate v dodatni grafiki, v kateri predstavljam rezultate za 15 strank (od 25). Izpuščene so tiste z najnižjimi deleži. Pri majhnih strankah so meritve zelo nezanesljive in lahko le ugibamo, kak bo razplet in ali se bo morebiti zgodilo tudi kakšno presenečenje, da bi se v DZ prebila tudi stranka, ki ji raziskave zdaj tega še ne kažejo. Na uspeh pa lahko do konca tedna vplivajo tudi še zadnja soočenja v medijih in sicer dogodki v volilnih kampanjah in skupnosti.

Izvirne rezultate raziskav, ki jih povzemam in primerjam, si lahko ogledate na povezavah, ki vodijo do člankov v Večeru, na MMC in Novi24TV: