Janši široko odprta vrata do četrte vlade, NSi izven DZ

Last Updated on: 13th april 2025, 09:00 pop

Če bi bile volitve to nedeljo, bi na njih z velikansko prednostjo zmagala SDS Janeza Janše, ki bi imela po volitvah številne možnosti, s katero od manjših strank sestaviti vlado. Zadoščala bi že ena partnerica. To je pokazala danes objavljena raziskava Mediane za Delo. Raziskavam javnega mnenja ne smemo verjeti. Namenjene so tudi ustvarjanju javnega mnenja in vplivanju na dogajanje.

Največji šok so tokratni rezultati za NSi Mateja Tonina, ki bi končala pred vrati parlamenta in daleč za Demokrati Anžeta Logarja. Vsaj po meritvi Mediane za Delo. V primerjavi z meritvijo iste agencije za POP TV pred dvema tednoma je SDS, ki je vmes zbrala 40.000 podpisov za referendum, pridobila skoraj štiri odstotne točke, izgubila pa je skoraj toliko Svoboda Roberta Goloba.

Ob takšnem razpletu volitev bi bila možnost, da Golob ponovi mandat, skoraj nična.

Taktika Toninove NSi, ki je po prejšnjih volitvah napovedala, da ne bo več sodelovala v vladi, ki bi jo vodil Janša, da bi s tem povečali lasten pomen, zadnje čase pa je konflikt še zaostrovala, ni uspešna, bi lahko sklepali po tej meritvi. Ali pa tak vtis z objavami teh meritev z vladne strani poskušajo ustvariti. Tudi sicer po nobeni od raziskav NSi zadnje čase ni uspelo vnovčiti opozicijske vloge. Na zadnjih volitvah je dosegla tretji rezultat za Svobodo in SDS. Zadnje mesece je daleč od tega.

Bi pa bile volitve precejšen pretres tudi za druge, v državni zbor bi prišli kar dve novi stranki, ob Demokratih Anžeta Logarja še Resni.ca Zorana Stevanovića. In to v položaju, ko se “novi obrazi” še niti pojavili niso. Precej blizu praga pa je tudi Vesna, ki jo levici naklonjeni mediji propagirajo, ko promovirajo Vladimirja Prebiliča kot enega od možnih novih obrazov iz leve, če Robert Golob ne bo zagotavljal možnosti za ohranitev oblasti. Trenutno je ne.

Če deleže preračunamo še s tem, da ne upoštevamo strank, ki ne bi prišle v državni zbor, bi bil razplet volitev po Delu takšen:

Tak rezultat bi pomenil, da bi imel Janez Janša s SDS široko odprta vrata, da še četrtič sestavi vlado. Edina možna alternativa vladi SDS bi bila povezava čisto vseh drugih stranke, s čemer bi nastala koalicija zelo raznolikih strank volilnih poražencev, ki bi bila še manj kohezivna kot nekoč manjšinska vlada Marjana Šarca.

Meritev Mediane za Delo kaže tudi, da je SDS uspelo nevtralizirati nevarnost, da bi Demokrati zarezali v njihovo volilno telo. Čeprav bi Logarjeva stranka zbrala 6,5 odstotka, je SDS s 34,9 tokrat zbrala enega višjih deležev tudi v primerjavi s časi, ko je bil Logar še v SDS. In je s tem deležem nad rezultatom Svobode na zadnjih volitvah. Svoboda pa je krepko pod rezultatom SDS na volitvah leta 2022.

Precej nenavadno pa je dogajanje na lestvici najbolj popularnih politikov, na kateri po meritvi za Delo praviloma kraljujejo politiki z leve in možni “novi obrazi” levice. Povsem na dnu sta nesojeni mandatar Srbije Zoran Janković in premier Robert Golob, v primerjavi z meritvijo pred mesecem pa je najbolj izgubila Urška Klakočar Zupančič. Razlog je verjetno, ker je afera s poslancem Svobode Miroslavom Gregoričem, ki je ob poslanskem delu kot prokurist vodil še podjetje hčerke, dodatno razkrila njeno dvoličnost ob spreminjanju zakona o ustavnem sodišču ob manj spornem ravnanju ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Vpliva pa tudi afera z rock kitaristom in osebnim snemalcem Borom Zuljanom, ki je veliki mediji niso mogli povsem prikriti in zabrisati.

V grafikah in članku v Spletnem časopisu so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so praviloma tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):

Vse podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.