Kandidature: Zaradi Pahorja v težavah Socialna stranka Srbov, Lista Marjana Šarca ne

Last Updated on: 26th april 2018, 09:44 dop

“V tednu dni bomo kandidature vložili po vseh osmih volilnih enotah. Ne bomo čakali na zadnji dan,” mi je včeraj povedal generalni sekretar LMŠ Brane Kralj in povzel, da bodo v vsaki od osmih enot zbrali po sto na upravnih enotah overjenih podpisov volivcev. To zakon zahteva od strank, ki nimajo poslancev. Stranke s poslanci lahko s podpisi treh predstavnikov ljudstva, ki jih vložijo pri državni volilni komisiji, kandidatne liste po državi vložijo brez podpisov volivcev. Za resno stranko zbrati po sto podpisov v vsaki enoti v tednu dni ni težava, je ocenil Kralj.  A vsem v kratkem času to ne bo uspelo. Ena od strank, kjer so že priznali, da se jim ne bo izšlo,  je Socialna stranka Srbov Slovenije, ki jo vodi Saša Gajić. Stranka, ki ne kandidira povsod, še nikoli ni dosegla praga za vstop v državni zbor. Je pa pred sedmimi leti stranka TRS, ki so ji v enoti Ljubljana Centar zaradi premalo žensk zavrnili celotno listo, ki jo je šlampasto vložil Branimir Štrukelj, vendarle zbrala 1,22 odstotka in si izborila vsaj redne mesečne dotacije. Več o tem zapletu predhodnice levice, ki je takrat koristil predvsem PS Zorana Jankovića lahko preberete na povezavi tukaj.

Podpise zbirajo Jelinčič, Požar, Bratuškova, Zidanšek…

Za zbiranje podpisov veljajo izjemno kratek rok, ker je sredi marca zaradi odstopa premiera Mira Cerarja predsednik Borut Pahor za mesec dni prestavil razpis volitev in jih potem razpisal teden prej kot je najprej nameraval. S tem je predvsem skrajšal čas za zbiranje podpisov za vlaganje kandidatur. Časa je še, ker so pred nami prazniki, le dober teden dni. Zbirati in overjati je bilo podpise mogoče začeti šele ta teden. Prihodnji teden v petek bodo zaradi praznika (dan upora proti okupatorju) upravne enote že zaprte, zaprte bodo tudi v torek in v sredo, ko bodo prvomajski prazniki. Številni volivci bodo na krajših počitnicah. V četrtek 3. maja pa je že zadnji dan za oddajo kandidatur po vsej državi.  Vsak volivec sme podporo kandidaturi na obrazcu dati le eni sami stranki. LMŠ ni edina stranka, ki zbira podpise, še cel kup se jih trudi po državi: SNS Zmaga Jelinčiča, SLS Marka Zidanška, SAB Alenke Bratušek, Lista novinarja Bojana Požarja, Nova Ljudska stranka Franca Kanglerja, Zeleni Andreja Čuša, Pirati, ki jih vodi Rok Andrée, Solidarnost Uroša Lubeja, Glas za otroke in družine Aleša Primca … Če jih navedem nekaj, ki so že odprli predvolilne račune za kampanje.

Rok za odprtje teh računov se je včeraj iztekel. Med zadnjimi, ki so po podatkih Ajpesam odprli račun, je bila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.  Način zbiranja podpisov ni najboljši. Tistim, ki jih ne zberejo dovolj – kot so pokazale lanske predsedniške volitve – omogoča, da lahko te podpise podarijo (ali prodajo) drugim, ki jim jih volivci niso namenili. Kriv za izjemno kratek čas, ki lahko težave povzroči predvsem majhnim strankam in onemogoči neodvisne liste volivcev, sta Cerar in Pahor. Nestrankarske liste morajo za vložitev kandidatur v vseh enotah zbrati osem tisoč podpisov, kar je v dveh tedni izjemno težko.

Šarec povsod, stranki Srbov ne bo uspelo

“Ne bomo imeli težav s tem,” mi je v imenu LMŠ Brane Kralj povedal, da bo stranka, ki je po javnomnenjskih raziskavah med  favoriti, v prihodnjem tednu dni zbrala 800 overjenih podpisov po vseh osmih volilnih enotah. A vsem to ne bo uspelo. Da ne bo šlo, je priznal generalni sekretar Socialne stranke Srbov Slovenije (SSSS) David Tepić. “Mislim, da so to namerno naredili, da bi majhnim strankam otežili vstop,” je kratke roke ocenil Tepić, ki mi je včeraj povedal, da se trudijo, da bi kandidature vložili v enotah v Celju, Ljubljani, Kranju, Mariboru in morda še Kopru. Za enote s sedežem v Novem mestu in na Ptuju slabše kaže. “Če uspemo kandidirati le v delu enot bo to veliko za novo stranko,” je povedal Tepić. SSSS ima kot svoje vodilo zapisano, da interes kapitala ne sme ogrožati socialnih pravic delavcev ter drugih njenih državljanov. Torej sodi bolj na levo. Njihov glavni cilj pa je doseči priznanje srbske manjšine v Sloveniji, ki je po njihovi oceni tudi najštevilčnejša med vsemi, da bi dosegli ohranitev jezika, pisave in kulturno-verske identitete Srbov  v Sloveniji. Po ustavni ureditvi Srbom poseben status manjšine v Sloveniji ne pripada, priznan je le italijanski in madžarski narodnostni skupnosti, ki imata zaradi tega tudi vsaka svojega zastopnika v državnem zboru. Kot je še povedal Tepić bodo nastopili tudi na lokalnih volitvah po državi v drugi polovici leta.