Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Osmerica in nekdanji zapornik Šiško

(Last Updated On: 03/10/2017)

Nočni vstop Andreja Šiška v kampanjo za predsednika republike je bil presenečenje tedna. Skoraj nihče ga do v sredo do 23 ure ni jemal resno kot kandidata.

Neuspeli poskus atentata

A mu je uspelo. Predsedniških kandidatov je devet in prvič je med njimi nekdanji zapornik. Za slabi dve leti je bil na ždenje v ječi Šiško obsojen leta 2006, ker bi naj leta 1992 z nastavljanjem eksploziva poskušal umoriti Milana Klementa. A ni uspelo, ker je Klement opazil, da je nekaj čudnega z avtom. Med osumljenimi je bil tudi Zmago Jelinčič, a Plemenitemu na sodišču niso dokazali, da bi v ozadju pomagal z nasveti in znanjem.

Sedet je šel Šiško leta 2008. Predsedniški kandidat vodi nacionalistično skupino Hervardi, kandidira pa za stranko Gibanje Zedinjena Slovenija, ki jo tudi vodi. Lani je imela 319 evrov prihodkov. Vse je zbrala s članarinami. Kar je obratno od stranke kamniškega župana Marjana Šarca. Šerčeva stranka je ves denar dobila iz občine, ki jo Šarec vodi in niti centa od članov ali od kod drugod. Da ne zbere niti centa s članarinami je med večjimi strankami značilno le za Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića, v kateri je Šarec nekoč bil, in se obrti očitno naučil.

Zakaj so ga spregledali mediji?

Klepet predsednika državne volilne komisije Antona Gašperja Frantarja z devetim predsedniškim kandidatom Andrejem Šiškom v četrtek med sejo državne volilne komisije. Foto: P. J.

Šiško je presenetil celo predsednika državne volilne komisije Antona Gašperja Frantarja. Vrhovni sodnik Frantar, ki volilne procedure vodi, kar imamo državo, je prijazen in je doslej od vsakega kandidata osebno prevzel kandidaturo in z vsakim tudi poklepetal. Za Šiška ni vedel, da pride in zato Frantarja sredi noči ni bilo tam.

Zamočili so ponoči tudi vsi največji mediji. Nihče ni predvidel in opazil. Razlog za to je obojestranski. Šiška ne mara večina novinarjev, Šiško pa ne njih. Pač ni levičar in tudi tak desničar ne, da bi se preko njega dalo kot fašista diskreditirati koga v kakšni resni desni stranki. Denimo Janeza Janšo, ki je običajna tarča v bolj levih medijih. V desnih pa sploh ne vedo, kaj bi s Šiškom.

Skoraj že komično je bilo, da je celo Mateja Babič, ki velja za zvito in izkušeno novinarko in urednico, bralce Dela v četrtek v uvodniki poučevala, da je pa zdaj že jasno, kako izbiramo med osmerico kandidatov. Šiško je kandidaturo prinesel dan prej. Veliko boljše se niso odrezali niti v Dnevniku, kjer so se ukvarjali s tem, zakaj za Andreja Rozmana – Rozo podpisov poslancev ni zbrala Levica. Spregledali pa so kot Babičeva, da nekdo drug je zbral veliko več podpisov. Namreč, Šiško.

Cepičevih 57 podpisov ali le 4933 premalo

A to je pač novinarstvo. Stvari se spreminjajo in v časopisih je, ko se, vse narobe. Veliki mediji so zamočili, ker so se zaprli v svoje pisarne in realnega dogajanja resno niti ne spremljajo. Za tisk so bile napake morda celo še razumljive, rotacije ne morejo čakati dolgo v noč. Ne pa za  spletne portale, ki jih ima tudi tisk in novinarje same. Šele drug dan dopoldne so se zbudili. Ko sem pred četrt stoletja začenjal kariero v novinarstvu, je bilo samoumevno, da mora politični novinar ob izteku roka, ko se vlagajo kandidature, dežurati v bližini državne volilne komisije.

A časi in pojmovanje novinarstva se spreminjajo. Danes je novinarjenje kot kaže le še slabo plačana in neugledna služba in redki novinarji so pripravljen za točno informacijo javnosti žrtvovati spanje in prosti čas.

Kandidature pa ni prinesel le Šiško. Že zvečer jo je poslal Aleš Ivan Cepič Ambassador, ki ji je namesto pet tisoč priložil natančno 57 podpisov. 4933 premalo. Kandidat zanesljivo ne bo. Mu je pa uspelo prestaviti za petek načrtovano žrebanje vrstnega reda na glasovnicah in začetek tiska volilnih gradiv. Cepiču so morali najprej vročiti odločbo, da so ga zavrnili. Napovedal je, da se bo še pritožil. Če se bo res, bo vrhovno sodišče odločalo ekspresno. Takorekoč čez noč. Ker se mudi. Pa tudi delo sodnikov ne bo težko.

Za kaj v spopadu gre?

Cepič nima možnosti. Veliko jih, da bi na volitvah zmagal, najbrž nima niti Šiško, a o tem bodo odločali volivci. Dolga leta so takšno kandidaturo z leve v parlamentu s paketom Muscolo poslanci poskušali onemogočiti. Šišku so poskušali prepovedati, da bi smel sploh kandidirati.
A prav ob Šišku se pokaže brezupna zgrešenost tistih poskusov. Namesto da bi popravili roke, ker se kandidature vlagajo prepozno, so nameravali življenje volilnim organom še bolj zaplesti. Ko jim časa že zmanjkuje, bi morali ugotavljati, ali nekoč zaprti Šiško zdaj sme kandidirati. Za zavrnitev so nujni uradni dokumenti, postopki. Če bi mu prepovedali, bi sledili še pravni spori.

Če je gospodu uspelo zbrati več kot tri tisoč podpisov, kar zahteva zakon, je pač izpolnil pogoje. In se bo zato zdaj za oblast pomeril z Borutom Pahorjem, Marjanom Šarcem, Romano Tomc, Ljudmilo Novak Muscolo ne velja.

Ko se je Šiško kot kandidat komaj pojavil, je imel Uroš Slak prvo soočenje. Spretno je izbral štiri kandidate, ki jim najbolje kaže.  Dva leva, Pahorja in Šarca in dve desni, Tomčevo in Novakovo.

Šiško ni v isti ligi. Sme pa igrati. Kot številni drugi najbrž itak predvsem poskuša propagirati svojo stranko pred parlamentarnimi in lokalnimi volitvami drugo leto.

Prav je, če je že zbral podpise in izpolnil vse pogoje, da ima enake možnosti.

Stavil pa nanj in na Cepiča seveda ne bi niti centa.

 

 

Kaj menite o kandidaturi nekdanjega zapornika, lahko odgovorite v spletni anketi:

Je prav, da nekdanji zapornik kandidira za predsednika republike?

View Results

Loading ... Loading ...
(Visited 63 times, 1 visits today)
5 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.