Fiskalni svet očita: Premalo za konsolidacijo financ, MF se strinja

Last Updated on: 18th april 2018, 10:13 pop

Fiskalni svet je danes objavil še eno od kritičnih mnenj o vladnem ravnanju z javnim denarjem. Po opozorilih pred množico nepremišljenih poslanskih zakonov, ki jih namerava na hitro sprejeti razpuščeni državni zbor, tokrat opozarja, da pogreša ukrepe, da bi dosegli cilje iz programa stabilnosti. Vlada, ki bo prevzela dolžnost po volitvah, bo morala, so zapisali, ukrepati takoj: v dobrih gospodarskih časih je namreč nujno zagotoviti dosledno proticiklično fiskalno politiko.

V času debelih krav narejeno premalo

Iz ministrstva za finance so se odzvali z opozorilom, da je: “Ministrica pri pripravi osnutka programa stabilnosti 2018 ministrstva in koalicijo večkrat opozorila, da bi nekateri strukturni ukrepi morali biti vključeni že v letošnji program stabilnosti. Volje za to žal ni bilo.” Iz ministrstva so zapisali tudi, da bodo poslanski predvolilni zakonski projekti položaj še poslabšali.

Stališče fiskalnega sveta in odziv iz vlade nanj objavljam v celoti:

“Ugodne gospodarske okoliščine v letu 2017 so tudi Sloveniji omogočile pospešeno javnofinančno konsolidacijo in približanje srednjeročnemu fiskalnemu cilju. Žal Fiskalni svet po pregledu osnutka Programa stabilnosti 2018 za obdobje 2018–2021 ugotavlja, da predvidena javnofinančna gibanja niso skladna s fiskalnimi pravili. Ustrezni srednjeročni fiskalni cilj oziroma strukturni presežek v višini 0,25 % BDP v obdobju Programa stabilnosti ne bo dosežen, saj ukrepi za nadaljnjo konsolidacijo javnih financ niso predvideni.

Priprava Programa stabilnosti z uporabo scenarija nespremenjenih politik je sicer smiselna v trenutnih političnih razmerah, ko vlada opravlja tekoče posle. Slabšanje strukturnega salda v letih 2018 in 2019, ki izhaja iz osnutka Programa stabilnosti, pa pomeni odmik od približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju, kar je problematično zlasti v razmerah trenutno visoke gospodarske rasti in približevanja vrhu gospodarskega cikla.

Vlada, ki bo prevzela dolžnost po volitvah, bo morala ukrepati takoj in s tem omogočiti nadaljnjo konsolidacijo javnih financ. V dobrih gospodarskih časih je namreč nujno zagotoviti dosledno proticiklično fiskalno politiko na osnovi kredibilnega srednjeročnega načrtovanja. Ta je potrebna za ustvarjanje zadostnih presežkov, ki bi omogočili ustrezen manevrski prostor za ukrepanje, ko se bo gospodarski cikel obrnil. Na to kažejo tudi izkušnje s posledicami prociklične ekonomske politike iz preteklosti.

Glede na možnost, da bo oblikovanje nove vlade trajalo dalj časa, Fiskalni svet poziva sedanjo vlado k sprejemu ukrepov, s katerimi bi letos omejili rast izdatkov sektorja država, tako da ne bi presegli zgornje meje, določene v Okviru za pripravo proračunov sektorja država iz novembra 2017. S tem bi bil preprečen znaten odklon od približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju. Politike, ki bi zagotovile srednjeročno vzdržnost javnih financ, po naši oceni ne bi bistveno okrnile gospodarske rasti v trenutno ugodnih makroekonomskih razmerah.

Zaradi hitre rasti bruto domačega proizvoda se bo zmanjševanje deleža dolga države predvidoma nadaljevalo tudi z uporabo scenarija nespremenjenih politik, vendar le, če se sedaj ugodne okoliščine ne bodo poslabšale.

Nujnost ukrepanja narekuje tudi negotovost, ki so ji izpostavljena javnofinančna gibanja. Povečujejo se namreč kratkoročna tveganja v domačem in predvsem v mednarodnem okolju, ki bi lahko poslabšala izglede za doseganje srednjeročno vzdržnih javnih financ. Na daljši rok pa je Slovenija, ob še vedno razmeroma visoki ravni dolga sektorja država, izpostavljena tudi občutnim tveganjem zaradi pričakovanega poglabljanja neugodnih javnofinančnih učinkov demografskih gibanj.”

MF: Takšno oceno smo pričakovali

Iz ministrstva za finance so se na kritike fiskalnega sveta odzvali tako:

“Na ministrstvu za finance smo danes objavljeno oceno Fiskalnega sveta RS o skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili pričakovali, saj je bilo glede na spremenjene makroekonomske trende jasno, da je za strukturno uravnoteženje javnih financ nujen dodaten strukturni napor. Ta mora biti zagotovljen s sistemskimi zakoni in dolgoročnimi predpisi.

Fiskalni svet ugotavlja, da je bila priprava programa stabilnosti ob predpostavki nespremenjenih politik primerna. Podoben pristop sta skladno s pravili EU nazadnje ubrali Italija in Avstrija. Pričakujemo lahko, da bo Evropska komisija ob oceni programa stabilnosti in pripravi novih priporočil državi Slovenijo pozvala, da prihodnja vlada program stabilnosti dopolni. Predlagani program stabilnosti namreč predvideva strukturno poslabšanje fiskalnega položaja v letošnjem letu, a nakazuje možno doseganje cilja uravnoteženja javnih financ. S tem se prihodnji vladi pušča odprto pot za širši družbeni dogovor o potrebnih trajnih ukrepih in vsebinskih prioritetah. Neprimerno bi bilo, če bi vlada v odhajanju določila in začrtala pot novi vladi, ne da bi za to pripravila ustrezne ukrepe.

Na ministrstvu se sicer strinjamo z oceno fiskalnega sveta, da bi leto 2018 vlada ob polnem delovanju lahko bolje izkoristila za približevanje cilju uravnoteženja javnih financ. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je v preteklosti že večkrat opozorila, da kljub zelo pozitivnim trendom za Slovenijo proces javnofinančne konsolidacije še ni končan. Ministrica je tudi pri pripravi osnutka programa stabilnosti 2018 tako resorje kot koalicijo večkrat opozorila, da bi nekateri strukturni ukrepi morali biti vključeni že v letošnji program stabilnosti. Volje za to žal ni bilo. »Fiskalno pravilo pa ni nekaj, k čemur je zavezano le ministrstvo za finance. Fiskalno pravilo bi moralo biti temelj za sprejemanje predlogov in odločitev vseh deležnikov,« je tudi tokrat spomnila ministrica.

Na ministrstvu opozarjamo tudi, da so v osnutku programa stabilnosti v scenariju nespremenjenih politik upoštevani do zdaj sprejeti zakoni in dogovori. Morebitno sprejetje zakonov, ki jih bo v tem in naslednjih tednih obravnaval državni zbor in bodo imeli finančne posledice, bo imelo na stanje javnih financ dodaten negativen vpliv. To je v popolnem nasprotju z opozorili ministrstva za finance, fiskalnega sveta in tudi Evropske komisije. K uravnoteženju javnih financ države ne prispeva le državni proračun, ampak vse javne blagajne in druge enote sektorja država. Skupaj tvorijo javne finance, zato lahko vsaka odločitev vpliva na javne izdatke.

Fiskalni svet med drugim tudi potrjuje, da se slovensko gospodarstvo še ne pregreva in da mora biti nadaljnja konsolidacija dobro premišljena, da se ohranja vzdržna rast. Ustrezno je potrebno nasloviti dolgoročne izzive, povezane tudi s staranjem prebivalstva, na kar ministrstvo že ves čas opozarja.

Ne smemo pozabiti, da je javnofinančna stabilnost temelj za gospodarsko rast ter stabilno in konkurenčnejše poslovno okolje, s tem pa za večjo blaginjo vseh. Predvsem pa moramo Sloveniji zagotoviti močnejšo odpornost, s katero bomo lahko ublažili negativne učinke obrata gospodarskega cikla. »To pa pomeni, da je na začrtani poti treba vztrajati, doseči moramo najmanj strukturno uravnotežene javne finance oziroma strukturni presežek, ki ga bo treba vzdrževati. Slovenija tega še ni dosegla in volitve ne bi smele biti razlog, da se ta proces upočasni ali ustavi,« je dodala ministrica.

Odhajajoča vlada je v začetku mandata sprejela tako zakon o fiskalnem pravilu kot tudi dosegla politični konsenz o hitrosti in spoštovanju pravil v času približevanja srednjeročni uravnoteženosti javnih financ, da ne bi ogrozili gospodarskega okrevanja oziroma rasti. V tem času zakon ne predpisuje hitrosti doseganja skladnosti s paktom stabilnosti in rasti, temveč le približevanje srednjeročnemu cilju, kar je ta vlada spoštovala.

Za pozitivne dolgoročne učinke se moramo torej aktivno posvetiti strukturnim reformam, ki bodo zagotovile vzdržno gospodarsko rast brez pregrevanja in hkrati odgovorile na demografska tveganja. V najkrajšem možnem času moramo sprejeti ukrepe za dolgoročno vzdržnost javnih financ, predvsem na področju krepitve produktivnosti in konkurenčnosti, kar bo okrepilo prihodkovno stran proračunov. Na odhodkovni strani pa so ključni ukrepi na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, saj bo zaradi staranja prebivalstva največji pritisk na financiranje ravno teh področij. Takšno smer nadaljnjega ukrepanja je nakazana tudi v nacionalnem reformnem programu, ki ga je Slovenija v skladu z dogovorjeno časovnico že posredovala Evropski komisiji.