DZ: Smo satelit Rusije, ki izstopa iz EU in Nata?

Last Updated on: 4th april 2018, 11:05 dop

V petek bo parlament na izredni seji odločal o ideji Levice Luke Meseca, da bi država priznala Palestino. Ta predlog zadnje mesece podpirajo zunanji minister Karel Erjavec in številni poslanci kot povračilni ukrep, ker je ameriški predsednik Donald Trump Jeruzalem priznal za glavno mesto Izraela. Že jutri pa bo premier Miro Cerar odboru za zunanjo politiko pojasnjeval, zakaj je vlada zastopala stališča Rusije v primeru Skripalo. Idejo priznanja Palestine zadnje mesece podpira Erjavec, vlada ne. Podobno je Erjavec skupaj z Rusi kritiziral največje evropske države, da brez dokazov obtožujejo Rusijo vpletenosti v zastrupitev dvojnega vohuna z živčnim plinom. Vlada pa se ni pridružila drugim zahodnim oblastem, ki so po dogovorih na vrhu EU, na katerem je bil tudi Miro Cerar, izgnale po kakšnega ruskega diplomata.

Smo del EU in Nata ali vzhoda?

Po kritikah predsednika republike Boruta Pahorja, da ravnajo nenavadno za članico EU in Nata, je na posvet iz Rusije vlada le poklicala svojega veleposlanika Primož Šeliga. A to ni bilo zelo težko, Šeligo je že bil na velikonočnih počitnicah v Ljubljani.  Izredna seja o Palestini, ki jo je zahtevalo vseh enajst poslancev DeSUS, deset (od 35) iz SMC in vsi poslanci Levice, bo uvod v serijo izrednih sej parlamenta, na katerih nameravajo poslanci prihodnje tedne sprejeti celo več zakonov in kadrovskih odločitev kot so jih zadnje mesece na rednih sejah. Rednih sej parlamenta zaradi odstopa vlade ne bo več. O predlogu opozicijske Levice, ki bi priznala Palestino, namerava že danes popoldan razpravljati odbor za zunanjo politiko, ki ga vodi Jožef Horvat (NSi). Sejo je Horvat sklical, čeprav poslanci še niso dobili predloga vlade, da bi parlament priznal Palestino in tudi ne mnenja vlade, kaj meni o zamisli opozicijske Levice, da bi država to storila. Po neuradnih podatkih Mira Cerarja v tem projektu ni zaradi opozoril državnikov iz največjih evropskih držav, ki so ga pozvali k resnosti in odgovornosti pri delikatnem vprašanju. Na vlaku Luke Meseca in Karl Erjavca za priznanje Palestine proti Trumpu ni Nemčije in nobene od drugih večjih evropskih držav. Odločanje o priznavanju Palestine pomeni, da se bodo poslabšali odnosi z Izraelom in ZDA in da se izločamo iz kroga zahodnih držav v vplivno območje vzhoda. Posledice so lahko tudi gospodarske. Podobnemu dogajanju smo bili priča pri primeru Sergeja Viktorovicha Skripala, kjer bo razloge za Erjavčevo zastopanje ruskih stališč pri kritiziranju držav EU in Nata jutri zjutraj odboru za zunanjo politiko pojasnjeval premier Cerar. Pri Palestini in pri Skripalu se zdi, da Cerar pred volitvami ne obvladuje več Erjavca in dela poslancev lastne stranke. Brez stališč vlade, tako je veljalo doslej, Horvatov odbor za zunanjo politiko ne more dokončati razprave o  priznanju Palestine in če odbor ne konča razprave, tudi zbor v celoti v petek ne bi smel odločati o priznanju Palestine. A ker smo pred volitvami in v času samih izrednih dogodkov, običajna pravila ne veljajo nujno.

Kaj menite o priznanju Palestine lahko odgovorite v anketi

 Loading ...

Kraja denarja zdravstvu, TEŠ6 in prikrivanje javnosti

Kolegij predsednika državnega zbora Milana Brgleza se danes dogovarja še za dve dodatni izredni seji parlamenta. Na prvi bi se prihodnji teden v torek na zahtevo 25 poslancev opozicijskih SDS in NSi seznanili z rezultati preiskave, zakaj so v bolnišnicah kupovali velikjo predrage žilne opornice, denar pa iz zdravstva menda kanalizirali tudi za delovanje tednika Mladina, na zahtevo poslancev vseh strank pa še s poročilom o Teš6. Teden pozneje pa bo še štiridnevna izredna seja na zahtevo poslancev koalicijskih SMC, Desus in SD, na kateri bo pred poslanci 22 zakonov in tudi kadrovske odločitve, denimo imenovanje podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, seznanitev z odstopom guvernerja Banke Slovenije Boštjanom Jazbecom in izbiranje treh članov sodnega sveta izmed šestih kandidatov, ki jih je predlagal predsednik republike Borut Pahor. Imena kandidatov za visoke funkcije v pomembnem državnem organu, ki parlamentu predlaga  imenovanja in napredovanja sodnikov, v državnem zboru prikrivajo, češ da so to osebni podatki in da ljudje nimajo pravice vedeti.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Prikrivanje je videti tako:

Je pa imena kandidatov razkril Pahor, kar je povsem logično. Po svetu bi bilo neutemeljeno kršenje pravice javnosti do obveščenosti o kandidatih za visoke funkcije razlog za resne razprave v medijih in javnosti. Škandal. V Sloveniji novinarji v številnih velikih medijih, ki so predvsem brezzobi tigri za obračune z opozicijo, tega kratenja pravice javnosti, torej tudi njihovih bralcev, gledalcev in poslušalcev, še opazijo ne.