Pahorjev sin kot zunanji minister odstopljene vlade

Last Updated on: 1st april 2018, 10:33 dop

Premier Miro Cerar, ki je že odstopil, se je na kritike o neodgovornem ravnanju vlade tekočih poslov, ta teden odzval tako, da je ostro kritiziral tiste, ki so ga opozorili, da njegovi sodelavci počnejo neumnosti. Kritiziral je, denimo, sodstvo, ker je v kampanji pred referendumom vladi prepovedalo goljufanje s proračunskim denarjem, ki je lani vladnim strankam zagotavljalo nepošteno prednost pred opozicijskimi kritiki. Zaradi tega goljufanja bo 13. maja referendum ponovljen. Vlada je z lanskim ravnanjem povzročila nekaj milijonov evrov stroškov le za ponovno izvedbo referenduma. Pravzaprav pa več kot le nekaj milijonov, ker referendum že spet ne bo združen z volitvami. Da bodo tudi tokrat onemogočili že možnost združevanja volitev in referenduma, s katerim bi prihranili, pa še volivcem ne bi bilo treba dvakrat na volišča, je ta teden odločila večina v državni volilni komisiji. Državno volilno komisijo so izvolili v državnem zboru in strukturno odseva razmerja sil v parlamentu. Stalo pa bo še veliko več, ker posli in projekt drugega tira stojijo. Ne zaradi Vilija Kovačiča ali opozicije. Lani ni goljufal Kovačič, ni si 97.000 evrov iz državnih rezerv vzel Janez Janša, Luka Mesec pa ni poslal direktorjev državnih podjetij v kampanjo. Vlada je. Kritiziral pa je Cerar tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki ga je javno opozoril, da je njegov zunanji minister Karl Erjavec skupaj z vlado pri primeru Skripalo spet zataval nekam med neuvrščene ruske satelite. Kot nekoč pri Krimu, ko nas je ponudil za posrednika v sporu, ki bi naj bil med EU in Rusijo.

Bo Erjavec dobil kokice?

Pahorju, ki se je skupaj z velikimi mediji začudil, zakaj se vlada ne pridruži evropskim zaveznikom in izžene kakšnega ruskega diplomata,  je Cerar očital, da ga neusklajeno kritizira. Pahor je trdil, da bi morala vlada, če se je Cerar na vrhu EU že pridružil ostrim kritikam domnevno ruskega ravnanja, kaj storiti tudi v domovini. V tej domovini pa nam je zunanji minister Erjavec sporočal, da ni dokazov o ruski krivdi in da ni potrebe za izgon kakšnega ruskega diplomata, ki so mu medtem vrata mirno pokazali tudi že Hrvati in Črnogorci. Erjavec je s tem pritrjeval zbadanju opozicijskega voditelja Janeza Janše (SDS), da vlada pomembnega ruskega diplomata ne more izgnati, ker je ta s svojo stranko najpomembnejši koalicijski partner Mira Cerarja v vladi in zunanji minister. S precejšnjo zamudo se je potem vlada le odzvala tako, da je na posvet iz Rusije poklicala veleposlanika Primož Šeliga, ki je itak že bil na počitnicah in posvetih v Ljubljani. Šef vlade pa je Pahorju, ker je ta vladi očital izgubljenost v prostoru in času, odgovoril, da ni usklajen s svojim sinom,  Luko Pečarjem Pahorjem, ker je ta javno na spletnem omrežju zapisal: “Nemudni izgon ruskih diplomatov bi bila neutememeljena poteza, ki bi nakazovala na brezglavo zunanjo politiko do vprašanja, ki sedaj zadeva le dve suvereni entiteti.” Cerarjeva pripombe je bila, ko gre za takt, povsem mimo, ker Pahor mlajši ni igralec v zunanji politiki. Zanimiva pa, ker je v resnici Pahorjev sin povzel bistvo vladne politike pred tem, ki ni storila nič in če se Pahor in mediji ne bi začudeno oglasili, kaj že spet mečkajo, še Šelige ne bi povabil na pogovor, na katerem je ta itak že bil. Izjave Pahorja mlajšega o tem, kaj je vladna politika – ki jo množično zagovarjajo levičarji in jugoslovansko usmerjeni intelektualci na spletnih omrežjih – kak resen državnik ali diplomat te države seveda ne bi nikoli izrekel. Brezglavo politiko bi namreč s tem očital Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Hrvaški… Najmočnejšim evropskim državam in našim najpomembnejšim političnim in trgovinskim zaveznikom. Kot voznik na avtocesti, ki se čudi, zakaj vsi vozijo v napačno smer. Skoraj tako bizarna bi bila takšna izjava, če bi jo izrekel resen predstavnik države, kot je bila podpora Marjana Šarca prepovedi jedrskega orožja v lanski kampanji za predsednika ene od majhnih držav Nata, katerega obramba temelji na jedrskem orožju, ki ga imajo večje države, njegova pa ne. Pahorjev odziv, da sinu, ko bosta šla v kinu, zaradi te izjave ne bo kupil kokic, je bila precej simpatična, namenjena pa – med vrsticami – seveda tudi Cerarju in njegovi ekipi nabiralcev kokic, katerih cena pa je povsem v drugih dimenzijah.

Je vladar lahko slep za napake?

Da se vrnem k Cerarjevim kritikam sodstva ob referendumu o drugem tiru. Sodnikom je premier ugovarjal, da kot šef vlade ne more javno predstavljati česa kritičnega o zakonu o drugem tiru in da ga v takšni kampanji, ko bi moral biti objektiven, ne bo. Sodniki, ki so sodili, nimajo enake moči javnega nastopanja kot šef vlade in največje stranke in se ne morejo braniti. Niso politiki. Pa bom zato nekoliko pomagal, ker se to spodobi.  Nič težkega sodniki niso zahtevali od šefa vlade. Obratno. Predlagali so mu, da bi bil boljši vladar. Vladar mora videti tudi napake pri vladanju in jih poskušati popraviti in to ne brezglavo. Premier bi moral, denimo, prebrati letno poročilo podjetja 2TDK za leto 2016, ki je javno objavljeno. Tam piše, da nam je to podjetje tisto leto kradlo čas in denar, ker še ni bilo zakona, po katerem bi moralo z našim denarjem delati kaj več. Tega zakona še vedno ni. O njem bo 13. maja ponovljen referendum. Zakaj ga ni bilo že leta 2016? Ker ga vlada ni predlagala in to tudi še lep del leta 2017. Ko ga je, pa je od parlamenta zahtevala odločanje po proceduri za vojne ali naravne katastrofe, češ da se strahovito mudi. Nenadoma. Prej so pa nekaj let mečkali. Državno podjetje 2TDK vodi nekdanji minister v vladah Janeza Drnovška in Alenke Bratušek in državni sekretar v Cerarjevi vladi Metod Dragonja, ki lahko premieru morda tudi osebno pojasni, da pa vse morda le ni bilo najboljše in da si kak minister, v tem primeru iz SMC, ni zaslužil kokic.

Morda bo premier verjel vsaj svojemu direktorju, če že sodnikom in Pahorju ne verjame.

A tudi pri Dragonji ni vse enostavno. Zadnje dni je mirno javno izjavil, da bo za stroške ponovljenega referenduma kriv Vili Kovačič. Gospod Dragonja, ker je sodišče ponovitev zahtevalo zaradi ravnanja vlade in ne Kovačiča, javno govori neresnice. Propagandno.

Premisliti pa bo Cerar moral tudi, ali  bomo svoje zahodne zaveznike res vodili pri priznavanju Palestine, o katerem njegovi poslanci zahtevajo odločanje parlamenta tik pred volitvami, ker da bo to pomemben signal ameriški, nemški, francoski in angleški zunanji politiki, kako morajo ravnati.

Pahorjev sin je to lepo opisal z oznako “brezglava zunanja politika.” Le da je zgrešil, čigava.

Naša je.