Kako je nastala velika koalicija in se poslovil Schulz

Last Updated on: 5th avgust 2018, 02:25 pop

Velika nemška koalicija je nastala po ultimatih. Nemških socialdemokratov ne vodi več Martin Schulz, začasno je vodstvo stranke prevzel župan Hamburga Olaf Scholz, ki bi lahko postal prihodnji finančni minister Nemčije. Po informacijah iz vrha SPD bi Andrea Nahles lahko postala predsednica stranke SPD na kongresu. Izredni kongres bo 22. aprila v Wiesbadnu. Ali bo po nastanku velike koalicija Nemčija dobila še vlado, pa bo jasno marca.

Trda nočna poganja

Kaj se je dogajalo v stavbi Konrada Adenauerja v Berlinu na pogajanjih o novi veliki koaliciji med unijo CDU /CSU in stranko SPD v noči iz torka 6. februarja na sredo 7. februarja letos? Po poročanju nemškega Bilda, tednika Focus in dnevnika Welt je v torek okrog 19.00 ure predsednik stranke SPD Martin Schulz položil na mizo svoje karte. Zahteval je pomembne resorje za stranko SPD: zunanje, finančno in za delo in socialo. Kanclerka Angela Merkel je odgovorila, da bi si vsaka izmed koalicijskih strank izbrala eno izmed zaželenih ministrstev. A Schulz je trmasto vztrajal pri svojem predlogu. Okrog polnoči je spor eskaliral. Malo pred polnočjo je nek udeleženec napisal SMS : »Smo v kritični fazi.« Schulz je postavil kanclerki Angeli Merkel (CDU) in predsedniku CSU Horstu Seehoferju (CSU) ultimat : » Ali to v soglasju z vami ali pa vstanemo in odidemo.« Okrog pol treh ponoči je sledil daljši odmor. V stavbo Konrada Adenauerja v Berlinu je na posvetovanje prišlo več predstavnikov vrha SPD: predsednik dežele Spodnja Saška Stephan Weil, predsednik SPD v deželi Severno Porenje – Vestfalija Michael Groschek, podpredsednik SPD Ralf Stegner in predsedujoči stranke SPD v deželi Hessen Thorsten Schäfer – Gümbel. Pritiskali so na Schulza in ga silili v prekinitev pogajanj, če ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Ob 4. uri zjutraj se je tudi Angela Merkel posvetovala, bili so si enotni, da Schulzevo izsiljevanje ni pošteno, je pa učinkovito. Če bi CDU povzročila propad nastanka velike koalicije zaradi vprašanja ministrov, bi to bila velika blamaža.

Notranje vrenje v SPD

Kanclerka si je prizadevala zgladiti spor na ločenih pogovorih na štiri oči z Martinom Schulzem in Horstom Seehoferjem. A zaman.
Ko je Seehofer okrog 6.00 urej zjutraj ugotovil, da je kanclerka popustila, je zahteval zase notranje ministrstvo. Okrog 7.00 ure zjutraj sta se Schulz in Merklova dokončno dogovorila glede velike koalicije. Ob 9.48 zjutraj so objavili novico: » Stranke so dosegle preboj pri razdelitvi prihodnjih ministrov nove vlade.« Čeprav je Martin Schulz dolgo zagovarjal stališče, da ne želi biti član vlade, ki jo bo vodila Angela Merkel, je v koalicijskih pogovorih zahteval zase mesto zunanjega ministra in sporočil, da bo vodstvo stranke SPD predal Andreji Nahles, predsedujoči frakcije SPD v Bundestagu (nemškem zveznem parlamentu). To je povzročilo vrenje in nasprotovanje med člani SPD po vsej Nemčiji in zamero pri sedanjemu zunanjemu ministru Nemčije Sigmarju Gabrielu. Ta je bil še lani januarja predsedujoči stranke SPD in je vodenje prepustil Martinu Schulzu po njegovi vrnitvi iz Bruslja. Na volitvah za predsedujočega stranke SPD so Schulza člani soglasno podprli. Le kot predsednik stranke SPD je namreč lahko resno kandidiral za nemškega kanclerja proti Angeli Merkel na zveznih volitvah. Brez podpore Gabriela, Schulz ne bi mogel popeljati stranko SPD na volitve. Njegova zvezda je po prihodu v Nemčijo zažarela, a po začetni evforiji hitro ugasnila. Nemški mediji so mu po vrnitvi iz Bruslja v Berlin napovedovali težko pot po političnem parketu v Nemčiji. V Nemčiji skorajda ni imel politične kilometrine. Številni kritiki mu očitajo, da je rezultat SPD na jesenskih volitvah najslabši po letu 1948. Njegova sestra je pred kratkim izjavila, da je prišel v Berlin v kačjo jamo, kjer se ni znašel.

Se bo prevetritev zgodila tudi CDU?

Zavržen Sigmar Gabriel se je oglasil v medijih in zatrdil, da mu je Schulz obljubil mesto zunanjega ministra v novi vladi. Gabriel je eden bolj priljubljenih nemških politikov. V SPD je završalo in Schulz je na pustni petek, 9. februarja, moral odstopiti od namere, da postane nov zunanji minister. Vztrajal pa je, da ne želi več voditi stranko SPD. Oglasili so se številni kritiki, ki trdijo, da stranka ni last ne Schulza ne gospe Nahles. Novega predsednik ali novo predsednico stranke bodo volili na kongresu aprila, ko bo že znano, kako so se odločili člani stranke glede nove koalicijske pogodbe in vstopa SPD v vlado pod vodstvom kanclerke Angele Merkel. Glasovalo bo dobrih 463.000 članov SPD po vsej Nemčiji.  Andrea Nahles danes nekoliko presenetljivo ni postala začasna predsedujoča stranke SPD do kongresa.  Začasno je vodstvo stranke prevzel Olaf Scholz, po informacijah iz SPD, bi Andrea Nahles lahko postala predsednica stranke na kongresu.
Tudi številni člani CDU so nezadovoljni nad izidom koalicijskih pogajanj. Kanclerki ne morejo odpustiti, da je predala finančno ministrstvo stranki SPD. Številni kritiki menijo, da ni bilo potrebno. Kanclerka se brani s tem, da so dobili ministrstvo za gospodarstvo. Tudi v njenem kabinetu je velik osmoljenec koalicijskih pogajanj. To je dolgoletni minister za notranje zadeve Thomas de Maziere. 26. februarja bo izredni kongres stranke CDU, kjer bodo člani stranke z glasovanjem odločili glede vstopa v veliko koalicijo. Oglašajo se mladi člani stranke CDU, ki želijo prevetritev in pomladitev stranke. Obenem si želijo, da bi na ministrske položaje postavili tudi mlade člane CDU. Kanclerka Merkel je v nedeljskem intervjuju za nemško TV izjavila, da so plačali visoko ceno za oblikovanje nove koalicije in da je pripravljena na prevetritev stranke. Na kanclerskem položaju namerava vladati prihodnja štiri leta.

Četudi je od jesenskih volitev minilo že skoraj pet mesecev, bomo morali počakati do začetka marca, da bomo izvedeli, ali bo nova velika koalicija nastopila svoj mandat vladanja v Nemčiji.

Dušan Čegovnik iz Essna.