Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop

Na TV Slovenija so ugotovili, da je nekdanji mariborski župan Franc Kangler politik in iz programa javne televizije v sredo v času stavke zato scenzurirali ponovitev intervjuja z njim, češ da politikov med stavko ne objavljajo. Namesto ponovitve intervjuja, ki ga je naredil nekdanji direktor televizije Slovenija Jože Možina, so objavili ponovitev pogovora, ki ga je z Renato Salecl pred časom naredila nekdanja odgovorna urednica informativnega programa Ksenija Horvat.

Vroče na spletnih omrežjih

Kangler je s protesti na spletnih omrežjih, da je to primer cenzure, sprožil pravi požar različnih sporočil. Kar vroče pa je tudi na televiziji, ker ni jasno po kakšnih pravilih so se stavkajoči odločali, kdo se sme pojaviti na TV v času stavke in ali so bila ta pravila morebiti strankarska v smislu, da se umakne po nazoru bolj desnega Kanglerja, ko stavkajo proti levi vladi. Kangler ni kakšen posebej pomemben politik. Ne zaseda nobene resne javne funkcije na ravni občine in celo v kakšni pomembni stranki nima funkcije. Zaposlen je v medijskem podjetju. Je pa član državnega sveta, kar je neplačana funkcija. Podobno so člani državnega sveta pomembni šefi sindikatov: denimo Oskar Komac ,Lidija Jerkič, Ladislav Rožič in Branimir Štrukelj.  MMC, spletni portal javne RTV, je sredi dneva stavke objavil takšno izjavo dneva:

Nova šefica svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je članica državnega sveta, torej politik, natančno toliko kot Kangler. Če ne še bolj. Je nekdo kršil pravila? So jih na televiziji ali na MMC? Ali imajo različna pravila za Kanglerje in Jerkičeve? Ali glavna izjava dneva ni celo nekaj pomembnejšega kot ponovitev starega intervjuja?

Sindikalna zloraba uredništva TVS

Še bolj nenavadno pa je bilo, da so v Odmeve zvečer povabili kup sindikalistov, ne pa tudi predstavnikov vlade. Niso sicer povabili tistih sindikalistov, ki so tudi člani državnega sveta. A Odmevi so bili, ko gre za izbiro gostov, pristranki in neprofesionalni, ker so predstavljali le eno plat medalje. Tisto, ki je bila v interesu zaposlenih na televiziji. Takšno ravnanje ni stavka, to je kršitev profesionalnih novinarskih standardov in povsem nekorektno do gledalcev, ki imajo pravico izvedeti, kaj pravi druga stran: torej vlada. Opravičilo voditelja zaradi okrnjene vsebine na začetku te grobe kršitve ne odpravi.

Javno dogajanje spodbuja ugibanja, ali gre že za posledice predčasne odstavitve Jadranke Rebernik, ki jo je manj kot pol leta pred volitvami le dosegel novi generalni direktor Igor Kadunc, ki je začasno za vršilca dolžnosti urednika informativnih programov postavil Vanjo Vardjana. Levičarji so bolj naklonjeni socialnim pravicam, manj pa profesionalnim pravilom. Precej zgovorno je, da so intervju Možine, ki velja za nazorsko bolj desnega, nadomestili z intervjujem Horvatove, ki velja za nazorsko levičarko.

Po televiziji je bilo zadnje dni slišati, da je novi začasni urednik (vršilec dolžnosti) Vardjan že odstavil urednika odmevov Valentina Areha. Tudi to bi imelo jasno politično sporočilo. Areh je avtor dokumentarca o jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ki je bil kritičen do komunizma in nekdanje Jugoslavije, s katerim je hudo razkuril jugonostalgike, vplivno zvezo borcev in podobne, čeprav je bil profesionalno relativno korektno narejen. Z leve so celo javno protestirali v programskem svetu.

Bil je vsaj za nekaj razredov boljši od dokumentarca Erika Valenčiča pod prejšnjo levo urednico Horvatovo, ki je diskreditiral politično desnico zaradi domnevnih povezav z ekstremisti in slovensko vojsko, ki bi naj celo pomagala uriti te skrajneže, a dokazov za to ni bilo nikjer.

Večni Hribar in odstop Biziljeve

Večino tistega, kar je bilo v Arihovem dokumentarcu, je bilo kar res. Vem iz prve roke, bil sem kot vojaški obveznik vojak tiste vojske leto dni na Kosovu. Vardjan je menda – spet po govoricah – odločitev o odstavitvi Areha medtem že umaknil.

Ko sem te govorice preverjal pri Arehu, mi je ta sporočil, da se govori marsikaj, a da uradno ni obveščen, da je odstavljen in da delo normalno opravlja.

Po televiziji še vedno odmeva tudi napoved Ljerke Bizilj v programskem svetu, da se bo aprila umaknila. Da bo najbrž odstopila mi je povedala po tem, ko sem v Spletnem časopisu javnost obvestil, da je večina zaposlenih v kulturnem programu za člana programskega sveta že spet izvolila Saša Hribarja. Na vrhu RTVSLO pa so se sprli tudi ob denarju za televizijski program, ki ga bo po mnenju Biziljeve po načrtih, ki nastajajo, preprosto premalo. Hribar je lani na seji programskega sveta, ko so odločali, ali bi odstavili Biziljevo, govoril takšne o Biziljevi, da je čudno, da je že takrat ni kap in niti ni čudno, da je Biziljevi zavrelo, ko je bil ponovno izvoljen za programskega svetnika.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Še vedno pa Hribar kandidira tudi za člana državnega sveta, torej po mnenju stavkajočih novinarjev za politika, a se je pri sedežu kulturnikov tam zelo zapletlo in po posredovanju sodišč, ki so ugotovila kar precejšnje goljufije (ali kot pravijo uradno: nepravilnosti) pri določanju števila elektorjev, še ni jasno, kdaj bodo volitve za ta sedež, ki je trenutno prazen.

Vardjan: Sindikat je kriv

Vanja Vardjan je Francu Kanglerju, ko je bil ta zapis že objavljen, ravnanje uredništva pojasnil tako:

Iz dopisa je razvidno, da je se je sindikat odločil, da bi v času stavke urejal program javne televizije. To je nekaj takega kot da bi v avtomobilski tovarni odločil, da stavka ni to, da delavci ne delajo, namesto tega bodo delali avto na drugačen način kot sicer. Denimo, da ne bodo vgrajevali vseh delov.

Urednik Vardjan pa je na to mirno pristal, da se ne bi zameril zaposlenim. Sindikati niso niti najmanj krivi za umik intervjuja s Kanglerjem. Pač so poskusili. Nimajo uredniških pooblastil. Vardjan je sprejel odločitve. On je namreč urednik televizije in ne sindikati.

Takšno razumevanje stavke, da sindikati kar prevzamejo vlogo šefov, je v medijih še iz časov samoupravljanja, ko je bil sindikat politična organizacija in s tem odločevalec tudi v medijih. Si pa ravnanja, kot v tem primeru, v socializmu proti vladajoči partiji niso upali. Vsaj sam ne vem za primer. V tem primeru pa tudi ne: mirno so med stavko v odmevih objavili prispevek o obisku premiera Mira Cerarja v Davosu. Vladajoči politiki se torej so pojavljali.

Ko sem bil sam urednik in sem prejel obvestilo sindikata, kaj bi oni objavili v časopisu, v katerem sem takrat odločal o tem, kaj bo vsebina, sem jih opozoril, da obstaja oglasni oddelek, kjer lahko vsak objavi kakšno sporočilo. Če plača.

Sindikat takrat ni bil na beraški palici. Tudi danes ni.