Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ko nismo smeli v DZ, potem pa nas je tja povabil Brglez

Last Updated on: 24th januar 2018, 04:21 pop

“Današnja stavka, kakor tudi vse napovedane stavke sindikatov javnega sektorja niso upravičene. Masa za plače v javnem sektorju se je v zadnjih dveh letih povečala za več kot deset odstotkov (več kot 300 milijonov), povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov.  Ob tem pa je dejstvo tudi to, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju.”

To so iz vlade sporočili po današnji opozorilni stavki zaposlenih v javnem sektorju, ki so se ji prvič v zgodovini pridružili tudi uradniki iz parlamenta.

Točno opoldne je morda sto uslužbencev iz stavbe državnega zbora odkorakala proti poslopju vlade. Ker se poznamo, sem se jim na poti do poslopja vlade za nekaj časa pridružil. Tako so okoli poldneva v dolgi vrsti prišli iz državnega zbora:

Prometnico ob stavbi vlade so zaradi stavkajočih uradnikov in uslužbencev za dve uri zaprli, kar je jasno sporočili prometni znak. Policisti so se dobro pripravili. Znak je bil takšen:

Med uradniki in politiki, povečini bolj z leve, je bilo ob protestih slišati, da morda ni bila najboljša odločitev premiera Mira Cerarja, ki je na dan protestov javnega sektorja s Falconom odletel v Davos. Sam sicer ne pomnim, da bi kak šef vlade osebno prišel pozdraviti protestnike ali bi se jim celo pridružil.

Premier bo do konca tedna na svetovnem gospodarskem forum (WEF) v Davosu. Letošnje zasedanje ima naslov: “Oblikovanje skupne prihodnosti v razdrobljenem svetu”.

Za nekaj pestrosti so poskrbeli z vrha državnega zbora. V državnem zboru so novinarjem prepovedali, da bi na dan stavke smeli v stavbo, če nas kdo tja posebej ne povabi. Razlaga je bila, da se v državnem zboru ne dogaja nič in zato tudi akreditirani novinarji nimam tam kaj iskati in obveščati javnosti, kako je videti in kaj pomeni stavka uslužbencev v državnem zboru.

Mimogrede, celo parlamentarna kuhinja menda ni delala.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je za popoldan potem napovedal sprejem predstavnikov stavkajočih sindikatov, povabil fotoreporterje na ta dogodek in napovedal izjavo za novinarje po dogodku. Ker je povabil, bi kot novinar nenadoma smel v državni zbor.

Sam na ta dogodek nisem šel. To je poniževanje, da nam prepovedo vstop, ker je stavka, s čemer nam onemogočijo vsestransko obveščanje javnosti. Potem pa nas povabijo, da naj pa zdaj le pridemo, ko bo šef dal izjavo.

Ker mediji v tej državi več niso neka posebna sila, ni pričakovati posebnih protestov zaradi ravnanja do novinarjev v tem primeru. Tako pač je. A Spletni časopis vsaj opozori.

Pred vladno palačo pa je bil kar pestro, kar kaže tudi posnetek:

Da ni točna trditev, da premieri doslej niso prihajali med protestnike, je po objavi članka opozoril Jernej Štromajer. S tem primerom


Na stavko se je vlada odzvala s sporočilom, ki ga navajam v celoti:

 

“Vladna stran ocenjuje, da današnja stavka, kakor tudi vse napovedane stavke sindikatov javnega sektorja niso upravičene. Masa za plače v javnem sektorju se je v zadnjih dveh letih povečala za več kot deset odstotkov (več kot 300 milijonov), povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov. Ob tem pa je dejstvo tudi to, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju.

Kot izhaja iz navedenega, so javni uslužbenci deležni gospodarske rasti.

Uresničitev vseh stavkovnih zahtev sindikatov, ki so v skupni oceni finančno ovrednotene na 990 milijonov evrov, absolutno presega javno-finančne zmožnosti države. O realnih možnostih in možnih rešitvah se vlada že ves čas odgovorno in premišljeno, predvsem pa z vsebinskimi predlogi in z mislijo na prihodnost države in državljank in državljanov, pogovarja s sindikati za pogajalsko mizo in takšnemu dialogu ostaja zavezana tudi v prihodnje.

Kljub temu, da so bile stavke napovedane, ko je sam pogajalski proces med vladno in sindikalno stranjo potekal, se je vlada na stavkovne zahteve nemudoma odzvala z imenovanjem posebne vladne pogajalske skupine ter vsebinskimi vladnimi izhodišči. Svojo zavezanost dialogu pa je izkazala tudi s tem, da se je, kljub nespornim težavam, ki jih takšen način prinaša, pripravljena s sindikati pogajati tako, kot oni želijo (skupaj ali ločeno), vse z namenom, da se do rešitev pride za pogajalsko mizo.

Vlada je z namenom učinkovitega pogajalskega procesa želela skupna pogajanja z vsemi sindikati. Zahtev sindikatov namreč ne bo moč uresničiti, dokler za skupno mizo ne bodo vsi (celotna sindikalna in vladna stran) potrdili enotnih krovnih kolektivnih pogodb in morebitnih zakonskih sprememb. Zaradi vztrajanja nekaterih sindikatov pri ločenih pogajanjih pa imamo ta trenutek več ločenih pogajalskih skupin, kar nedvomno zavleče tudi celoten pogajalski proces.

Obenem vladna stran ocenjuje, da gre pri vseh napovedanih stavkah za interesne stavke, ne pa za stavke za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, oz. zavez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje. Iz tega izhaja, da zakonske osnove za plačilo stavke ni.

Vlada absolutno ostaja, kot doslej, zavezana dialogu, ki je bil in bo odgovoren in premišljen, v prvi vrsti pa osredotočena na kakovosten javni servis za državljane in v dobrobit države. Pogajalski proces bo tekel za pogajalsko mizo, saj so vprašanja zelo zahtevna in se jih ne da reševati na ulici, ampak zgolj v konstruktivnem vsebinskem pogovoru med obema stranema. Vsekakor pa vlada dr. Mira Cerarja – kljub temu, da smo po prepričanju mnogih že v predvolilnem obdobju – ne pristaja na sprejemanje zavez, ki bi bile kakorkoli škodljive za državo in državljane.”

 

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (3)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu