Neumna država: Register samih napačnih lastnikov

Last Updated on: 23rd januar 2018, 02:01 pop

Register dejanskih lastnikov podjetij, ki že deluje in v katerem po vladnih zagotovilih najdemo podatke, kdo so dejanski lastniki podjetij v državi ali tisti, ki jih obvladujejo, je čisti flop te vlade, finančnega ministrstva in koalicije v državnem zboru, ki je to uzakonila. V registru ni podatkov o dejanskih lastnikih podjetij, celo tistih ne, ki jih je bilo v bazah Ajpesa že doslej mogoče z lahkoto najti in so javno vsem znani.

Nepotrebno delo za že dostopne podatke

Delo, ki ga je oblast naložila vsem mogočim podjetjem, združenjem in društvom z vpisovanjem podatkov v nov register,  je bilo povrhu nepotrebno, ker so praktično vsi podatke na Ajpesu že zdaj čisto preprosto dostopni in to bolj podrobni in zgovorni. Prikazan rezultat novega registra je v največjem delu napačen, smešen in celo sramoten. Če preverimo denimo, kdo je lastnik podjetja, ki obvladuje največ podjetij v državi, to je Slovenski državni holding (SDH), za katerega tudi brez posebnih državnih registrov vemo, da je v popolni državni lasti, se prikaže tak rezultat:

Državni register nam sporoča, da sta lastnici SDH šefica uprave Lidija Glavina in članica uprave SDH Nada Drobne Popovič, ki sta se nedavno morali odreči povišanju plače, ki jima ga je pred božičem dodelil nadzorni svet, ker bi jih vlada sicer najbrž tam vse po vrsti pozamenjala.

Glavini je nadzorni svet plačo iz 11.000 evrov povišal na 15.496 evrov (za 4.400 evrov), članici uprave Nadi Drobne Popovič pa v enakem deležu na 13.947. Oboje je bruto na mesec. Glavina ni niti najmanj lastnica SDH. A vlada in koalicija v državnem zboru je spregledala, da v tej državi ob ljudeh obstaja še eden nadvse pomemben lastnik: to je država. Zakaj pomemben? Ker je daleč največji lastnik bank, podjetij, zavodov in podobnih institucij. In ker niso predvideli možnosti, da bi kot lastnik pisalo država, se kot dejanski lastnik zdaj pojavljajo direktorji.

Direktorji so tudi po avtomatizmu zapisani kot lastniki vseh društev in podobnih ustanov. To ni napaka Ajpesa. Ravnajo po navodilih vladnega urada za preprečevanje pranje denarja, kaj in kako se mora vpisovati. Celotno navodilo je dostopno na koncu članka.

Kdo so lastniki SMC, Desus in SD?

Ker sem radovedne vrste, sem preveril, kdo so po državnem registru lastniki strank, ki so nam to uzakonile. V registru so razkriti tudi dejanski lastniki političnih strank. Dejanski lastnik stranke SMC, ki vlada državi, je tako denimo Jožef Artnak, stranka Desus ima kar dva dejanska lastnika, to sta Branko Simonovič in Karl Viktor Erjavec. Nič pa ne piše, kolikšen delež pripada kateremu. Dejanski lastnik socialnih demokratov je Dejan Levanič. Javnosti je znan kot glavni tajnik stranke. Kar sta tudi Artnak in Simonovič. Pazite, kdo so sekretarji strank ali direktorji podjetij, je splošno znan podatek. Zakaj smo zdaj dobili register, ki nam jih predstavlja kot dejanske lastnike in kako s tem mednarodno pomagamo preganjati pranje denarja?

Na povsem enako neumnost naletimo v podjetjih, ki pa imajo zasebne lastnike. Denimo za največje časopisno podjetje Delo iz tega vladnega registra izvemo, da ima kar dva lastnika: Andreja Krena in Natašo Lušo. V preteklosti je bil, tako piše, lastnik Dela Slavko Bogataj. Takole je to objavljeno:

Seveda nič od tega ni res. Kren in Luša sta direktorja (uprava), Alojz Slavko Bogataj pa še to ni bil. Dejanski lastnik Dela je družba FMR iz Idrije.

Lastnik štirih petin podjetja FMR pa je od lani FMR Holding, ki je to postal z odkupom 314.736 delnic FMR d.d. od Gorenjske banke, s čemer je povečal svoj delež v FMR d.d. na 80,27 odstotka.  FMR Holding je družba, ki so jo zaposleni (šefi) v Kolektorju Stojana Petriča ustanovili za izvedbo lastninjenja, in je lani imela enega zaposlenega. Direktor je bil Milan Erjavec. Uganili ste, v najnovejšem registru dejanskih lastnikov, ki ga objavlja ta država, je Erjavec zapisan kot dejanski lastnik FMR Holdinga. Kar seveda niti slučajno ni.

Kdo so lastniki SDS, LMŠ in Levice?

Zaradi vprašanj bralcev članka sem ob strankah vladne koalicije preveril še, kdo je lastnik še nekaj drugih znanih strank.

V registru je kot dejanski lastnik največje opozicijske stranke SDS zapisan predsednik Ivan Janša. Dejanski lastnik Liste Marjana Šarca, ki ji javno mnenje dobro kaže, obstaja pa za zdaj le v Kamniku, je Branko Kralj. Kot dejanski lastnik Levice, ki nad zasebno lastnino ni najbolj navdušena, je vpisan koordinator stranke Luka Mesec, dejanska lastnica NSi pa je predsednica te stranke Ljudmila Novak. V registru nisem našel Pozitivne Slovenija župana prestolnice Zorana Jankovića, najde pa register Stranko Alenke Bratušek, katere dejanski lastnik je po registru Jernej Pavlič.  Manjka tudi nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča, pa tudi Piratov ni opaziti. Kot lastnik Združene levice – demokratične stranke dela je vpisan predsednik Franc Žnidaršič. Če pogledamo še širše med res pomembne akterje v politika, pa se kot lastnik Zveze svobodnih sindikatov prikaže Lidija Jerkič, ki je postala predsednica največjega sindikata po Dušanu Semoliču.

Teroristi bodo bežali

Da nekoliko spomnimo, ta super register nam je vladajoča elita uvedla z novim zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki v slovenski pravni red prenaša direktiva EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma iz maja 2015, ki bi jo bilo treba po prvotnem načrtu v nacionalno zakonodajo prenesti do 26. junija 2017, a so se države članice zaradi novih terorističnih groženj zavezale, da jo bodo implementirale že do konca leta 2016. Iniciativo za to, se je pohvalila naša vlada v postopku uzakonjanja, je dala tudi Slovenija, ki želi biti med prvimi članicami, ki bodo uveljavile ta določila. Vlada je pojasnila,

“da je ta zakon pomemben z vidika nadzora prenosa sredstev v davčno ugodnejše jurisdikcije, ki so praviloma tvegane z vidika pranja denarja in financiranja terorizma. K temu bo pripomoglo tudi zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov, predvsem tistih, katerih lastniki so tuja podjetja, ustanovljena v »off-shore« finančnih centrih ali davčnih oazah, kjer so lastniki prikriti oz. jih ni treba razkriti. S tem se bodo onemogočale zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma, pa tudi na drugih področjih, kot je netransparentno lastništvo. Posredno bo to omogočalo tudi boljši nadzor nad kupci delnic v državni lasti v postopku privatizacije.”

Za zdaj nič ne kaže na kaj takega. Še to, kdo je lastnik podjetij, ki je javno že znan, denimo naša državo, ta register prikrije.

Navodilo Urada za preprečevanje pranja denarja, je takšno:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/01/navodilo.pdf”]