Še nepravnomočna sodba: MNZ mora odločiti o Ahmadu

Last Updated on: 29th december 2017, 09:34 pop

Upravno sodišče je pred dvema tednoma presodilo, da mora notranje ministrstvo obravnavati prošnjo Ahmada Shamieha, ki jo je ta vložil 7.11.2017, in odločiti, ali mu bo ponudilo zaščito. Najnovejše vloge sirskega državljana ne bi smeli kar zavreči. Čeprav je za Ahmeda res pristojna sosednja Hrvaška, bi vlogo tujca notranje ministrstvo moralo obravnavati in ga kvečjemu zavrniti, so 15. decembra odločili predsednica senata Darinka Dekleva Marguč in sodnika Irena Polak Remškar in Boštjan Zalar.

Sodba po političnih turbulencah

Odločitev so sodniki sprejeli mesec dni po tem, ko so se (13.novembra) z javnim protestom v parlamentu uprli vračanju migranta (in s tem politiki lastne vlade) pomembni koalicijski poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (Desus) in Jasna Murgel (SMC), ki se jim je z leve pridružil še opozicijski Miha Kordiš.

Predsednik odbora za pravosodje Škoberne pa je naslednji dan migranta Ahmada izpred azilnega doma, od koder ga je MNZ najbrž najprej nameraval že deportirati, pripeljal v državni zbor v prostore vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana.

Premier Miro Cerar je že pred to potezo Škoberneta javno dejal, da bo poskusil postopek deportacije nekoliko zamrzniti, da bi pridobili čas za premislek. Pozneje je Cerar na spletnih omrežjih sporočil, da se postopek vrnitve Ahmada ni začel, in da se je odločil vladi predlagati odločanje, da bi Ahmadu izdala dovoljenje za začasno bivanje.

A tega dovoljenja Ahmad ni dobil. Ministri, denimo Karl Erjavec (Desus) so se namreč uprli, da za to niso izpolnjeni niti minimalni zakonski pogoji.

Zaradi posredovanja premiera je opozicijska SDS Janeza Janše proti šefu vlade pozneje vložila ustavno obtožbo, da zlorablja pooblastila in se vpleta v konkretne postopke, za kar ni pooblaščen.

Ali sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, bo državni zbor najbrž odločal 9. januarja 2018.

Deportacija odložena, a še ne pravnomočno

Sodniki so hkrati s sodbo odložili tudi predajo Ahmada Hrvaški, dokler ne bo notranje ministrstvo odločilo o vlogi za zaščito v Sloveniji. Ta odločitev upravnega sodišča še ni pravnomočna in še ne velja, ker se je prejšnji teden notranje ministrstvo nanjo pritožilo.

Senat upravnega sodišča je pojasnil, da podeliti zaščito res ni dolžnost države, ko gre za tujca, za katerega je pristojna tretja država (v tem primeru Hrvaška), a diskrecijska pravica, ki jo pa država ima, pomeni, da se lahko po prostem preudarku odloči za eno ali drugo možnost. Zavrženje pa to presojo onemogoči.

Sodišče se je odločilo začasno zadržati predajo Ahmada sosednji Hrvaški, ker bi s predajo nastala težko popravljiva škoda zanj. V sporu Ahmad, ko predlaga zadržanje deportacije, opisuje aktivnosti v Sloveniji, družbene stike, udejstvovanje na kulturnem, in socialnem področju, med postopkom izgona bi naj Slovenija postala njegov drugi dom. Deportacija na Hrvaško pa naj bi, tako trdi, grobo kršila njegove pravice do zasebnosti in družinskega življenja, saj bi ustvarjene stike pretrgala in bi moral z integracijo začeti znova, kar je glede na njegovo travmatično preteklost in psihično stanje skoraj nemogoče.

Brez dokazil o zdravstvenih težavah

Opisal je tudi poslabšanje zdravstvenega stanja, do katerega bi naj prišlo zaradi negotovosti glede njegove prihodnosti v Sloveniji, izvršitev predaje Hrvaški pa bi zato lahko pomenila nevarnost nečloveškega in ponižujočega ravnanja, ki ga prepoveduje slovenska ustava…

Glede zdravstvenega stanja je sodišče opozorilo, da tožnik o tem ni predložil ustreznih dokazil, mu pa sodniki verjamejo glede bivanja in delovanja v Sloveniji, o čemer so poročali tudi mediji. Oceno kolikšno težo ima integracija in vsi ti stiki, pa lahko država sprejme, ko bo odločala, ali uporabiti diskrecijsko klavzulo, so zapisali v razlagi sodbe. Če bi bil Ahmad že predan Hrvaški, svojih pravic dejansko ne bi več mogel uveljavljati, se je sodišče strinjalo s tožnikom.

Sodba upravnega sodišča, da Ahmadu ni treba nazaj na Hrvaško še ni pravnomočna, notranje ministrstvo se je nanjo namreč pred tednom pritožilo.

Kakšne je sodba

Z notranjega ministrstva so se na dogajanje in poročanje medijev odzvali z:

„Konkretnih upravnih postopkov, ki še niso zaključeni, na ministrstvu ne komentiramo.“

Celotna sodba, ki so mi jo anonimizirano (zdi se, da je izbrisano ime Ahmada Shamieha), iz upravnega sodišča poslali takoj, ko sem jo zahteval (v pičli uri), je takšna:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/12/Anonimizirana-sodna-odločba-I-U-2707-2017-z-dne-15.-12.-2017.pdf” title=”Anonimizirana sodna odločba I U 2707-2017 z dne 15. 12. 2017″]

Pestri odzivi na spletu

Medijsko poročanje o sodni odločitvi je že sprožilo številne različne odzive.

Med drugim takšne:

Sodišče mimo zakona ugodilo strahopetnemu tujcu (ki so mu medtem domovino osvobodili drugi, tudi kurdske žene), hkrati pa Slovenca brez dokazov obsodilo na 25 let ječe. #Ahmad #Novič #ToNiNašeSodišče https://t.co/o0qDxTvM3Q

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 28, 2017

A je Vesna Györkös Žnidar že odstopila ali jo je Cerar že zamenjal? Mislim, zdaj, ko je tudi uradno potrjeno, da je izgubila kompas. https://t.co/aat9qoetEB

— Bogdan Biščak (@Fitzroy1985) December 28, 2017

…tale kljukec Ahmad bo na sodišču g. Zobcu ,vrhovnemu sodniku, nadzoroval osebno identifikacijo…! ( ima še škarje,britvico in nunčaku…) press https://t.co/v8CJ4UrYm8

— granitar (@miha_meho) December 28, 2017

Usoda Ahmada Shamieha: Odločen in dosleden pravni boj se je izplačal vsaj na kratki rok. Prvostopenjski odločitvi upravnega sodišča razkrivata površno, kontradiktorno in do posameznika nenaklonjeno delovanje ministrstva za notranje zadeve https://t.co/ZvECogJrif

— Uroš Esih (@UrosEsih) December 28, 2017