Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Še nepravnomočna sodba: MNZ mora odločiti o Ahmadu

(Last Updated On: 29/12/2017)
image_pdfimage_print

Upravno sodišče je pred dvema tednoma presodilo, da mora notranje ministrstvo obravnavati prošnjo Ahmada Shamieha, ki jo je ta vložil 7.11.2017, in odločiti, ali mu bo ponudilo zaščito. Najnovejše vloge sirskega državljana ne bi smeli kar zavreči. Čeprav je za Ahmeda res pristojna sosednja Hrvaška, bi vlogo tujca notranje ministrstvo moralo obravnavati in ga kvečjemu zavrniti, so 15. decembra odločili predsednica senata Darinka Dekleva Marguč in sodnika Irena Polak Remškar in Boštjan Zalar.

Sodba po političnih turbulencah

Protest poslancev dan pred deportacijo Ahmada in dva dni pred odločitvijo sodišča

Odločitev so sodniki sprejeli mesec dni po tem, ko so se (13.novembra) z javnim protestom v parlamentu uprli vračanju migranta (in s tem politiki lastne vlade) pomembni koalicijski poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (Desus) in Jasna Murgel (SMC), ki se jim je z leve pridružil še opozicijski Miha Kordiš.

Predsednik odbora za pravosodje Škoberne pa je naslednji dan migranta Ahmada izpred azilnega doma, od koder ga je MNZ najbrž najprej nameraval že deportirati, pripeljal v državni zbor v prostore vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana.

Premier Miro Cerar je že pred to potezo Škoberneta javno dejal, da bo poskusil postopek deportacije nekoliko zamrzniti, da bi pridobili čas za premislek. Pozneje je Cerar na spletnih omrežjih sporočil, da se postopek vrnitve Ahmada ni začel, in da se je odločil vladi predlagati odločanje, da bi Ahmadu izdala dovoljenje za začasno bivanje.

A tega dovoljenja Ahmad ni dobil. Ministri, denimo Karl Erjavec (Desus) so se namreč uprli, da za to niso izpolnjeni niti minimalni zakonski pogoji.

Zaradi posredovanja premiera je opozicijska SDS Janeza Janše proti šefu vlade pozneje vložila ustavno obtožbo, da zlorablja pooblastila in se vpleta v konkretne postopke, za kar ni pooblaščen.

Ali sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, bo državni zbor najbrž odločal 9. januarja 2018.

Deportacija odložena, a še ne pravnomočno

Povezan članek o postopku v državnem zboru ali obtožiti premiera Mira Cerarja pred ustavnim sodiščem

Sodniki so hkrati s sodbo odložili tudi predajo Ahmada Hrvaški, dokler ne bo notranje ministrstvo odločilo o vlogi za zaščito v Sloveniji. Ta odločitev upravnega sodišča še ni pravnomočna in še ne velja, ker se je prejšnji teden notranje ministrstvo nanjo pritožilo.

Senat upravnega sodišča je pojasnil, da podeliti zaščito res ni dolžnost države, ko gre za tujca, za katerega je pristojna tretja država (v tem primeru Hrvaška), a diskrecijska pravica, ki jo pa država ima, pomeni, da se lahko po prostem preudarku odloči za eno ali drugo možnost. Zavrženje pa to presojo onemogoči.

Sodišče se je odločilo začasno zadržati predajo Ahmada sosednji Hrvaški, ker bi s predajo nastala težko popravljiva škoda zanj. V sporu Ahmad, ko predlaga zadržanje deportacije, opisuje aktivnosti v Sloveniji, družbene stike, udejstvovanje na kulturnem, in socialnem področju, med postopkom izgona bi naj Slovenija postala njegov drugi dom. Deportacija na Hrvaško pa naj bi, tako trdi, grobo kršila njegove pravice do zasebnosti in družinskega življenja, saj bi ustvarjene stike pretrgala in bi moral z integracijo začeti znova, kar je glede na njegovo travmatično preteklost in psihično stanje skoraj nemogoče.

Brez dokazil o zdravstvenih težavah

Opisal je tudi poslabšanje zdravstvenega stanja, do katerega bi naj prišlo zaradi negotovosti glede njegove prihodnosti v Sloveniji, izvršitev predaje Hrvaški pa bi zato lahko pomenila nevarnost nečloveškega in ponižujočega ravnanja, ki ga prepoveduje slovenska ustava…

Glede zdravstvenega stanja je sodišče opozorilo, da tožnik o tem ni predložil ustreznih dokazil, mu pa sodniki verjamejo glede bivanja in delovanja v Sloveniji, o čemer so poročali tudi mediji. Oceno kolikšno težo ima integracija in vsi ti stiki, pa lahko država sprejme, ko bo odločala, ali uporabiti diskrecijsko klavzulo, so zapisali v razlagi sodbe. Če bi bil Ahmad že predan Hrvaški, svojih pravic dejansko ne bi več mogel uveljavljati, se je sodišče strinjalo s tožnikom.

Sodba upravnega sodišča, da Ahmadu ni treba nazaj na Hrvaško še ni pravnomočna, notranje ministrstvo se je nanjo namreč pred tednom pritožilo.

Kakšne je sodba

Z notranjega ministrstva so se na dogajanje in poročanje medijev odzvali z:

„Konkretnih upravnih postopkov, ki še niso zaključeni, na ministrstvu ne komentiramo.“

Celotna sodba, ki so mi jo anonimizirano (zdi se, da je izbrisano ime Ahmada Shamieha), iz upravnega sodišča poslali takoj, ko sem jo zahteval (v pičli uri), je takšna:

Anonimizirana sodna odločba I U 2707-2017 z dne 15. 12. 2017

Pestri odzivi na spletu

Medijsko poročanje o sodni odločitvi je že sprožilo številne različne odzive.

Med drugim takšne:

 

(Visited 971 times, 3 visits today)
4 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: