Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ptice selivke: Odletel je še Veber

(Last Updated On: 20/12/2017)

Izstop nekdanjega župana Kočevja, šefa državnega zbora in na začetku tega mandata tudi obrambnega ministra Janka Vebra iz poslanske skupine SD ni neobičajen dogodek. Obratno. SD je bila še zadnja stranka, iz katere po volitvah noben poslanec ni izstopil ali vanjo vstopil, torej še brez ptic selivk. Zdaj se je pridružila tistim, ki jim čas redči vrste. Rekorder pri tem je Stranka Alenke Bratušek, ki ji je že na začetku mandata povsem razpadla poslanska skupina, ki več ne obstaja. Da Vebru ne kaže najbolje v stranki, je bilo jasno že dalj časa. Nazadnje se je razhajanje pokazalo, ko je Veber, ki je tudi podpredsednik SD, skušal kandidirati za predsednika republike. Stranka je raje podprla svojega nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, ki je formalno kandidiral kot neodvisni kandidat.

:

Deset ptičic, ki leta sem in tja

Prvi je v tem mandatu iz svoje poslanske skupine, to je bila SMC, izstopil Bojan Dobovšek. Doslej pa je svoje poslanske skupine zapustilo deset poslancev od skupaj 88 izvoljenih na listah strank. Štirje prestopi so bili povezani z razpadom poslanske skupine Zaab: Alenka BratušekPeter VilfanMirjam Bon Klanjšček in Jani Möderndorfer. Dva poslanca sta izstopila iz vladne SMC: ob Dobovšku še Franc Laj. Dva sta “zbežala” iz opozicijske SDS: Andrej Čuš in Zvonko Lah, iz Levice je izstopil Matjaž Hanžek, zdaj pa iz SD še Janko Veber. Grafično je bilo dogajanje doslej takšno:

Bilo je pa še nekaj posebnih dogodkov, ki pa niso pravi prestopi. Zaradi zapletov ob Luki Koper sta članstvo v stranki SMC za nekaj časa denimo zamrznila Tilen Božič in Marko Ferluga, ki pa iz poslanske skupine nista izstopila. Violeta Tomič, ki je bila v državni zbor izvoljena kot članica DSD, pa je po volitvah prestopila in prevzela vodenje TRS, ta se je med tem z IDS združila v Levico.

S prestopi sta se med strankami okrepili Desus, h kateri je iz Zaab prestopil Peter Vilfan in NSi z Zvonkom Lahom. Dva odhoda iz SMC pa je nekoliko ublažil vstop Janija Möderndorferja. Skupaj imata SMC in Desus, ki sta največji koalicijski stranki, 46 poslancev, toliko sta jih dobili tudi na volitvah in to zadošča za vladanje. Da jih ima SD zdaj namesto šest pet, ni zelo pomembno. Janko Veber že doslej ni veljal za posebej discipliniranega poslanca, na katerega bi v koaliciji računali.

Prestop treh premierov in še Drnovška

Največ prestopov v zgodovini je povezanih z Alenko Bratušek

V zgodovini, kar imamo državni zbor, po številu ptic selivk tokratni mandat ne bo rekorden. V prejšnjem mandatu je prestopilo skoraj dvakrat več poslancev. V zgodovini pa so stranke zamenjali celo že trije šefi vlad, dva celo v času, ko sta vlado vodila.

Prvi je to leta 2000 storil Andrej Bajuk, ki je izstopil iz SLS, ker je ta omogočila spremembo ustave, da ni bil uzakonjen večinski sistem volitev poslancev. Prevzel je vodenje nove NSi, ki jo je ustanovil Lojzetom Peterletom. Peterle in Bajuk takrat nista bila poslanca.

Iz Pozitivne Slovenije (PS) Zorana Jankovića je v prejšnjem mandatu izstopila premierka Alenka Bratušek in ustanovila lastno stranko, ki je zadnja leta menjala številna imena. Bratuškova je povzročila največje prestope poslancev v zgodovini sploh: kratek čas je bila zaradi tega skupina nepovezanih poslancev najmočnejša v državnem zboru.

Prestopil je, a ko ni bil več šef vlade, tudi nekdanji premier in predsednik LDS Anton Rop. Iz LDS k SD, ki jo je takrat vodil Borut Pahor. Še bolj odmeven je bil izstop iz LDS nekdanjega premiera in predsednika stranke Janeza Drnovška, ki pa ni prestopil h kakšni drugi stranki.

Prestopi in izstopi so pogosto nadvse pomembni za vladanje. Že prvi mandat državnega zbora po volitvah leta 1992 se je začel z razpadom poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča, ker je ta za mandatarja po volitvah podprl Janeza Drnovška. Zaradi spora, ali podpreti Drnovška, je SNS z ducat poslanci razpadla na pol, pozneje pa še bolj.

Čas Pucka, Dobrajčeve in Rupla

Za obsežnejše prestope je Drnovšek poskrbel tudi pozneje, ko je k LDS z združevanjem vključil več poslancev množice manjših strank: zelenih, demokratov, socialistov.  Po volitvah leta 1996, ki so se končale s pat položajem, pa je bil senzacionalen prestop poslanca SKD Cirila Pucka, ki je Drnovšku omogočil, da je ohranil oblast in pozneje sestavil vlado z Marjanom Podobnikom (SLS). Čez tri leta sta Eda Okretič Salmič (Desus) in Polona Dobrajc (SNS) z glasovanjem za vlado Andreja Bajuka in izstopi iz svojih poslanskih skupin poskrbeli, da je Drnovšek za krajši čas oblast tudi izgubil. Temelj Bajukove vlade, ki je nastala leta 2000, je bila ob prestopih omenjenih poslank združitev SLS in SKD: združena stranka je imela v državnem zboru največ poslancev. A le do volitev pol leta pozneje. Med letoma 2000 in 2004, ko sta vladala Janez Drnovšek in Anton Rop, je bilo le šest prestopov, za večino je z razpadanjem poskrbela majhna SMS. Najodmevnejši pa je bil takrat gotovo prestop zunanjega ministra Dimitrija Rupla od LDS k SDS. Že v mandatu za tem, po volitvah leta 2004 je zavladal Janez Janša se je zgodil cel kup prestopov iz LDS k SD in novi Zares. Tudi takšnih kalibrov kot sta bila Anton Rop in Gregor Golobič

Če poznamo vso to zgodovino je izstop Janka Vebra pol leta pred volitvami komaj vreden omembe. Le še ena ptica selivka v veliki jati prebežnikov.

image_pdfimage_print
(Visited 657 times, 1 visits today)
5 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.