Presenečenje: Padla celotna sprememba zakona o financiranju izobraževanja!

Last Updated on: 15th december 2017, 11:05 pop

“Kar je nastalo ni ustavno, nasprotuje našim mednarodnim zavezam in moti temeljni čut za pravičnost in poštenost,” je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) povedal, zakaj bo proti spremembi financiranja osnovnih šol, za kakršno se je odločila večina. Odločili so se namreč, da bodo diskriminacijo otrok v osnovnih šolah v lasti katoliške skupnosti odpravljali tako, da bi jo še povečali. Zakon je pri glasovanju po tem opozorilu Brgleza padel. Za očitno neustavni zakon je bilo 30 poslancev Desus (9) in SMC (21), proti pa – sicer zaradi povsem različnih razlogov – 33 poslancev SDS (14), NSi (6), SMC (6), SD (3),  nepovezanih (2) in narodnosti (2).

Pred nastopom predsednika državnega zbora je bil položaj tak, da bi diskriminacijo pri financiranju pouku matematike in podobnih predmetov poslanci sicer odpravili, a z leve (Desus) so dosegli, da bi jo hkrati dramatično povečali s tem, da bi povsem ukinili sofinanciranje jutranjega varstva prvošolčkov, podaljšano bivanje do petega razreda in podobno. Tudi pravniki v parlamentu so v postopku pred tem opozorili, da je takšna rešitev kršitev ustave.

Z veliko zamudo in ne kar je v sodbi

Sprememba bi pomenila, da bi plačo učitelja matematike ali materinščine na osnovni šoli Alojzija Šuštarja država poslej plačala enako kot plačo učitelja na državnih osnovnih šolah. To bi bila dobra vest. Slabša pa, da bi tej in drugim podobnim šolam ukinili financiranje dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, podaljšanega bivanja od prvega do petega razreda, jutranjega varstva otrok v prvem razredu…  Torej še povečali diskriminacijo otrok, ki bi jo po sodbi ustavnega sodišča morali v celoti odpraviti najpozneje že pred dvema letoma.

Sodbo ustavnega sodišča, ki je precej nedvoumna (dostopna je na povezavi tukaj), so zaradi ideoloških razlogov z leve poskušali obiti že na ministrstvu, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič (SMC) in na vladi, ko so razglasili, da sicer obvezne in enotne vsebine, denimo jutranjo varstvo prvošolčkov, niso obvezni programi in zato ni nujno, da jih država v celoti plačuje.

Ministrstvo in potem celotna vlada so državnemu zboru zato predlagali, da bi te vsebine še naprej plačevali le 85 odstotno. Že v vladi je potekal spopad, da bi šli veliko nižje. Na predlog Desusa se je pozneje to zgodilo: tudi s pomočjo poslancev SMC je bilo financiranje teh vsebin v odboru za izobraževanje v celoti črtano iz zakona. Danes so z dopolnilom SMC poskušali to nekoliko omilili: vendarle bi plačevali 65 odstotkov. Koalicija je danes najprej zavrnila dopolnili SDS in NSi, da bi povsem odpravili diskriminacijo in storili tisto, kar je zahtevalo ustavno sodišče: torej plačali 100 odstotkov. Za “kompromisno” 65 odstotno plačevanje pa je potem bilo le 29 poslancev. Vsi so bili iz SMC. Proti je bilo iz različnih razlogov 30 poslancev SDS, NSi, ZL, SD in Desusa. Obveljalo je torej, da sploh ne bi bilo državnega financiranja jutranjega varstva in podobnega, kar država zdaj plačuje.

Strankarska kupčija na račun malčkov

Kaj finančno bi to pomenilo za starše otrok na osnovni šoli Alojzija Šuštarja in na še petih podobnih šolah po državi, povsem natančno ni mogoče povedati. Izračunov predlagatelji niso predstavili. Poenostavljeno prikazano pa je bila diskriminacija pred tem v tem, da je moral Anton Kokalj, eden pobudnikov spora pred ustavnim sodiščem, za šolanje vsakega od svojih otrok doplačevati po 60 evrov vsak mesec. V tej vsoti ni stroškov za verouk in investicijsko vzdrževanje, ki jih za zasebne šole državi tudi po sodbi ustavnega sodišča ni treba plačevati. Doplačevati je teh 60 evrov nekdanji poslanec NSi Kokalj moral tudi po januarju lani, ko bi po sodbi ustavnega sodišča država že morala zagotoviti okoli 300.000 evrov letno za šest zasebnih šol in odpraviti nedopustno razlikovanje pri financiranju obveznih programov osnovnih šol.

Ker so pri delu obveznih vsebin financiranje poslanci z leve zdaj mimo sodbe povsem ukinili, bi doplačila zanesljivo ostala in bi bila najbrž celo višja kot doslej za tiste z najmanjšimi otroci, ki so zaposleni in se zato ne morejo izogniti podaljšanemu bivanju do petega razreda in jutranjemu varstvu v prvem razredu.

A ker je zakon na koncu v celoti padel (za je bilo 30, proti 33 poslancev) je položaj zdaj tak, da diskriminiranje in kršenje ustave, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, preprosto ostaja.

Brglez: Nisem bil za spremembo ustave kot obvod

Pred odločanjem poslancev je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) medijem poslal daljše sporočilo. Predstavljam ga v celoti:

“Po mojem mnenju ta predlog zakona na sprejem čaka predolgo. Predlog zakona, že kot je razvidno iz številnih razprav, deli poslanke in poslance, pa tudi javnost. Sam sem se ves čas ob tem zavzemal za to, da bi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja spremenili tako, da bi bil skladen z odločbo Ustavnega sodišča. Tudi zato sem imel tekom postopka več pogovorov s starši, ki imajo svoje otroke v zasebnih šolah, pa tudi s političnimi strankami, predstavniki zasebnih šol (waldorfske, montessori), s predstavniki slovenske katoliške cerkve, apostolskim nuncijem, predstavniki javnih šol in še s kom. Vse to sem počel v upanju, da bo razprava ob sprejemanju ZOFVI-N čim bolj strokovna in čim manj ideološka. A da sem se zmotil, priča tudi današnja razprava v Državnem zboru. Stranke politične desnice in politične levice so razpravo o ZOFVI-N, ki bi morala biti obravnavana posebno občutljivostjo in razumskim razmislekom spremenile v razpravo, kjer se uporablja ideološko kladivo – najsibodi levo ali desno –, vse s ciljem utrjevanja svojih ideoloških pozicij. To me žalosti kot državljana, kot poslanca in kot predsednika DZ. Menim, da je bila predlagana novela, ki jo je pripravilo pristojno ministrstvo, dobra; prav tako pa menim, da je približevalni amandma skupine poslancev SMC dober kompromis. Ta predlog namreč poleg uresničevanja odločbe Ustavnega sodišča tudi ne posega v pridobljene pravice. To je namreč nujno, če želimo, da bo novela ZOFVI zaživela tudi v praksi.

Kako se bo to proces končal, ne morem napovedati, a sam bom amandma skupine poslancev SMC podprl, sočasno pa bom – a le, če bo ta amandma sprejet – podprl tudi predlagano novelo ZOFVI. Če amandma skupine poslancev SMC ne bo sprejet, bom – ker kot poslanec in predsednik Državnega zbora moram in želim spoštovati odločbo Ustavnega sodišča in hkrati ne želim poseganja v pridobljene pravice – prisiljen glasovati proti zakonu.

Naj na koncu še poudarim, da sem se sam zavzemal – in se sicer še – za spremembo 57. člena Ustave RS. V tem primeru ni šlo, kot so mi pogosto očitali, za obvod odločbe Ustavnega sodišča, ampak za jasno razločitev med javnim in zasebnim. Na to je kazalo tudi to, da sem se zavzemal, da Državni zbor potrdi predlog novele ZOFVI, kot ga je predlagalo pristojno ministrstvo (100 % javnega programa, 85 % razširjenega progama); nato pa se skupaj zedinimo in spremenimo 57. člen Ustave RS. Žal sem imel, kot kaže današnji postopek, ki se odvija v Državnem zboru, glede tega, da se bo vprašanje ideologiziralo, popolnoma prav.

Vedno sem bil in bom na strani javnega šolstva, a menim, da je prav, da država skladno z našo Ustavo in našimi mednarodnimi zavezami podpira tudi zasebno iniciativo. Svojega svetovnonazorskega pogleda namreč ne gradim na izključevalnosti, ampak na vključenosti in spoštovanju vseh. Kajti le, če vsi stopimo skupaj, lahko za vse nas, državljanke in državljane Slovenije, naredimo nekaj dobrega.”