Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Nasilje nad sodnikom: Zobec po incidentu spet na sodišču

(Last Updated On: 14/12/2017)
image_pdfimage_print

Ker se mu je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič opravičil in ukinil ponižujoče preglede vrhovnih sodnikov ob vstopu skozi glavni vhod v sodno stavbo, ki veljajo še iz časov vodenja Branka Masleše, je vrhovni sodnik Jan Zobec danes spet prišel na sodišče. Tam ga je pravosodni policist dan prej ostro zagrabil in poniževal, ker ni počakal na podroben pregled pri vhodu v stavbo.

 Poniževanje in nasilje nad sodnikom

Zobec je bil devet let tudi ustavni sodnik. Fotografija je iz strani ustavnega sodišča

„Danes sem na sodišču. Prišel sem v službo. Predsednik se mi je v elektronskem sporočilu opravičil kot se spodobi in mi zagotovil, da bo odredil drugačno ravnanje varnostne službe. In to je tudi že storil. Zdaj lahko nemoteno vstopamo,“ mi je povedal vrhovni sodnik Jan Zobec po včerajšnjem konfliktnem dogajanju.

Pravosodni policist je, ker vrhovni sodnik Zobec ni počakal na podrobnejši pregled pri glavnem vhodu v stavbo sodišča, prišel za njim in ga med dvigalom in stopniščem dohitel ter uporabil prisilne ukrepe: ostro ga je prijel za nadlaket, ga z besedami poniževal in žalil ter odvlekel nazaj do vhoda v sodno stavbo. Zobec je zaradi poniževanja in policijskega nasilja ostro protestiral in napovedal, da ga, dokler se problem ne reši, ne bo v stavbo sodišča. Spremenilo se je naglo.

Namen ni bil zagotavljanje varnosti

Kot je danes povzel Zobec: „Predsednik vrhovnega sodišča je poslal sodnikom sporočilo, da od 13.12. dalje zanje ni več preverjanj pri glavnem vhodu v stavbo. Vrhovni sodniki lahko od tega datuma nemoteno vstopamo v sodno stavbo v Ljubljani na Tavčarjevi 9, tudi skozi glavni vhod. To je novo. Dobra novica. Pravi pa tako: Zaradi nadaljevanja incidentov z varnostno vratarsko službo in neuspešnega dogovarjanja z upravljavcem sodne zgradbe, okrožnim sodiščem v Ljubljani, glede režima dostopa vrhovnih sodnikov v sodno zgradbo, vam v vednost pošiljam odredbo, ki sem jo poslal uradu predsednika okrožnega sodišča in varnostni službi. Začetek izvrševanja odredbe je 13.12….“

Zobec je ocenil, da namen uvedbe nadzora s pravosodnimi policisti še v času prejšnjega predsednika Branka Masleše ni bil v zagotavljanju varnosti. Prava varnostna služba je takšna, ki je sploh ne opaziš. Namen je bil v poniževanju sodnikov. Skozi glavni vhod so lahko mimo varnostnikov nemoteno vstopali predsedniki različnih sodišč, ki delajo v tej hiši, generalni sekretar Janko Marinko, pa verjetno tudi takratni šef Masleša. Vsi drugi pa so lahko brez podrobnih pregledov vstopali le skozi stranski vhod, to je vhod za služničad.  „Kdor si je drznil skozi glavni vhod, so ga ponižali, moral se je tako rekoč sleči in podvreči natančnemu pregledu spričo vseh strank, ki vidijo, da sodnika maltretirajo, ga nadlegujejo, z vsemi temi pregledi na osoren in neprijazen način in ga s tem ponižujejo…,“ je sistem, ki se mu je uprl in je zdaj ukinjen, opisal Zobec.

Ministrstvo in sodišče dogodek še preverjata

Na vrhovnem sodišču je Gregor Strojin potrdil, da lahko vrhovni sodniki po novem res brez preverjanj vstopajo tudi skozi glavni vhod v sodno stavbo. Sprememba je posledica dogovarjanj že pred tem konfliktom in je od danes uveljavljena, je opozoril. O podrobnostih dogodka je Strojin povedal, da mora to pojasniti uprava za izvrševanje kazenskih sankcij pod katero sodijo pravosodni policisti. Na to so opozorili tudi iz pravosodnega ministrstva, ki ga vodi Goran Klemenčič, kjer sem preverjal, kako so se odzvali na policijsko nasilje nad vrhovnim sodnikom. Zapisali so: „Ministrstvo za pravosodje je od vodstva uprave za izvrševanje kazenskih sankcij že zahtevalo poročilo o omejenem dogodku. Pred seznanitvijo z vsemi okoliščinami bi bil kakršenkoli komentar  preuranjen.“

Zagotovili so mi, da me bodo o ugotovitvah, ko jih prejmejo, obvestili. Enako so zagotovili tudi na upravi za izvrševanje kazenski sankcij.

Iz vrhovnega sodišča pa so sporočili še: “Na temo varnostnega režima bo sicer v petek, 15. 12., sestanek ministrstva za pravosodje, uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, vrhovnega, višjega in okrožnega sodišča v Ljubljani.”

O nasilju tudi že poslansko vprašanje

Odzvali so tudi že v politiki. Nekdanji notranji minister Vinko Gorenak (SDS) je vladi poslal vprašanje o fizičnem nasilju nad vrhovnim sodnikom Zobcem, na katerega v javnem protestnem pismu opozarjajo, kot je zapisal, pravniki Andraž Teršek, Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič.

Gorenak je vlado vprašal ali so:

 

“seznanjeni z resnim incidentom na Vrhovnem sodišču RS, ko so bili nad vrhovnim sodnikom Janom Zobcem uporabljeni prisilni ukrepi s strani pravosodnega policista?
Ali je pri tem šlo za prekomerno uporabo sile in napad na neodvisnost sodstva?
Kako Vlada Republike Slovenije in pristojno ministrstvo ocenjujeta resen incident, pri katerem so bila nad sodnikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije uporabljena prisilna sredstva?
Ali je bila s strani predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izdana kakšna odredba v zvezi s prehajanjem sodnih funkcionarjev Vrhovnega sodišča v sodno stavbo in kdaj?”

 

Protest pravnikov, Andraža Terška, Mateja Avblja in Jerneja Letnar Černiča, ki ga omenja Gorenak, je bil pred tem tak:

 

“Za obstoj civilizacije kot take, torej za možnost opredelitve družbe kot »civilizirane« in za prisiljujoče nujno ohranitev stika z najvišjo vrednoto – človečnostjo je še enkrat prisiljujoče nujno in s tem eksistenčno/preživetveno ohranjati, varovati, spoštovati in uresničevati dve temeljni ustavni vrednoti. Prva je neodvisnost sodnika. Druga je prepoved nesorazmerne uporabe sile.

To, kar se je zgodilo nekdanjemu sodniku Ustavnega sodišča in sedaj sodniku Vrhovnega sodišča Janu Zobcu, v čigar resnicoljubnost in iskrenost izpovedi ne dvomimo, se ne bi smelo zgoditi prav nikomur – kateremukoli posamezniku.

Zavračamo odnos do tega ekscesa totalitarizma in srednjeveškega nasilja z golim formalizmom. Sploh ni pomembno, skozi katera vrata je vrhovni sodnik vkorakal v poslopje, kjer opravlja sodniško službo, kamor prihaja že dolga leta, kjer ga vsi poznajo in kjer ga kot sodnika odlično pozna tudi policist v službi.

Zato bi bilo in je prav vseeno, če bi šel sodnik Zobec kar mimo policaja. Vstopil je v stavbo, kjer deluje kot Vrhovni sodnik Republike Slovenije (sic!). To je institucija, ki bi morala biti za predstavnika izvršilnega organ – varnostnika/policista nedotakljiva (!); v institucionalnem, kaj šele v osebnem smislu. To seveda ne pomeni, da gre pri sodniku za nadčloveka – gre za njegov ustavni status!

Očitno je, da je bilo ravnanja varnostnika/policista povsem, absolutno in nespregledljivo nevzdržno, totalitarno, nasilniško, arbitrarno in zavržno – totalni eksces mentalitete in tehnike policijske države. Očitno je tudi, da se policist ni lotil sodnika iz nobenega legitimnega in nikakršnega varnostno-rednega razloga. V svojem pismu sodnik Zobec tudi izrecno poudari, da je prihod skozi zadnja vrata, v smislu vhoda za »služinčad«, skoraj brezbrižno nenadzorovan in brez preverjevalno-identifikacijskih posebnosti. Družbena in poklicna vloga sodnika Zobca pa je po drugi strani očitna. Je eden izmed tistih preredkih – in zato za sistem, poklic, pravo in družbo nujnih, nepogrešljivih – predstavnikov sodniške službe, ki si v javnosti dovolijo, drznejo in upajo konstruktivno naslavljati napake, nečednosti in nepravilnosti pri delovanju sodne veje oblasti. Tudi to je sestavni del njegove sodniške neodvisnosti in nepristranskosti, ugleda in avtoritete. Kot človeka-osebe, kot državljana in kot sodnika. In je sodnik, ki ne pristaja na službeno podrejanje v smislu, kdo sme vstopiti skozi glavna vrata (npr. predsedniki/predsednice sodišč in sekretarji/sekretarke), kdo pa sem biti ponižan in nedostojno podrejen s tehniko prisile k prihajanju skozi glavna vrata. Ne pristaja torej na politiko in prakso Gospodarjevega podrejanja Podložnika, na simboliko in prakso elite, prvorazrednih zaposlenih na sodiščih in segregacijo drugorazrednih zaposlenih na sodiščih.

Zato se zdi zelo verjetno, da je bil sodnik Zobec deležen nasilja, ker v javnem prostoru počne, kar počne IN ker se ni želel nedostojno podrediti politiki, praksi in miselnosti, ki je ne le zavržna za slehernega predstavnika sodniške službe in zaposlenega v organizacijskem vodstvu sodišča, ampak tudi za slehernika na kateremkoli delovnem mestu.

Kaj bi se moralo zgoditi? Pisno in osebno opravičilo sodniku Zobcu od policista, njegove nadrejene osebe in predsednika sodišča je nujno. Če pa bi se nemara celo ugotovilo, da je imel policist navodilo, da tako ravna in avtorstvo takšnega navodila prihaja od vodstva sodišča, bi sodnice in sodniki morali nemudoma poskrbeti za kadrovsko spremembo na vodstvenem položaju na Vrhovnem sodišču. Enako bi morali storiti, če se predsednik Vrhovnega sodišča ne bo ostro in odločno odzval na ta eksces nasilja. Samo takšen odziv bi nas lahko prepričal, da je morda res šlo samo za nepredvideno in nesugerirano ravnanje policista, ki ni v neposredni povezavi s sodniškim in intelektualnim javnim delom sodnika Zobca.

Tudi minister za pravosodje in varuhinja človekovih pravic ne bi smela molčati. Nihče od nas ne sme molčati v tem primeru in v podobnih primerih. Molk pomeni odpoved minimalnim civilizacijskim standardom, kaj šele teptanje ustavne demokracije, sodniške funkcije in vladavine prava.”

 

 

 

(Visited 946 times, 1 visits today)
5 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: