Kdo bo šef DS: “Zdaj sem tu, zdaj tam, le da od tega nekaj imam”

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop

Pravi inflaciji kandidatov za predsednika državnega sveta smo priča pred konstitutivno sejo, ki bo v torek. Govori se o najmanj petih kandidatih. Če bo število res veliko, je malo verjetno, da bo zmagovalec znan že v prvem krogu. Med svetniki je slišati ocene, da je desnica nekoliko močnejša kot v prejšnjem mandatu, a hkrati sprta in zato ni gotovo, kdo bo prevladal. Med izkušenimi svetniki je slišati, da bo razplet še najbolj odvisen od svetnikov, ki sodijo v krog SLS, za katere bi naj veljalo, da so v državnem svetu tisto, kar je na državni ravni Karl Erjavec s stranko Desus; torej jeziček na tehtnici, ki ravna po načelu „zdaj sem tu, zdaj sem tam, le da od tega nekaj imam“.

Khalil, Popovič, Kovšca, Šumenjak, Švagan…?

„Vse je še podprto. Lahko da bom kandidat, lahko ne. V torek se bo odvrtelo,“ je svetnik Samer Khalil odgovoril, ko sem preverjal, ali bo kandidiral za predsednika državnega sveta. Khalil, ki politično sodi k SD, je zadnja leta že svetnik, predstavlja pa območje Črnomlja, Metlike in Semiča.

„Je mogoče. Nisem pa še kandidat,“ je podobno povedal predstavnik obrtnikov Alojz Kovšca, ki je za predsednika kandidiral že pred petimi leti. Kovšca sodi na desno, a strankarsko zadnja leta ni vezan.

Kot možnega kandidata se z leve omenja še župana Kopra Borisa Popoviča, ki je, podobno kot Khalil, posamezne svetnike zadnje dni spraševal, ali bi podprli njegovo kandidaturo. Popoviču je pred tem oktobra spodletelo postati predsednik republike. Za Popoviča je bilo na predsedniških volitvah vsega 1,8 odstotka volivcev. Krepko ga je prehitel mariborski radikalec Andrej Šiško.

Z desne je potencialno kandidaturo za šefa DS, a uradne ne, potrdil tudi Branko Šumenjak, ki sodi v nabor svetnikov iz vrst največje opozicijske stranke SDS, ki je v državnem svetu že podpredsednik. Da je mogoče, da bo kandidiral, ni pa še gotovo, pa je potrdil tudi Matjaž Švagan. Nekdanji politik ZSMS in LDS, ki je po odhodu Drnovška z vrha LDS ustanovil lastno stranko, je že šest mandatov župan Zagorja in je tudi že državni svetnik.

„Ne“, pa mi je na govorice, da je tudi med kandidati za predsednika državnega sveta, čisto naravnost odgovoril župan Velenja in nekdanji poslanec SD Bojan Kontič.

Levi Hribar ali bolj desni Glažar?

Svojega predsednika bo med množico kandidatov za prihodnjih pet let v torek volilo le 39 državnih svetnikov, ker sta vrhovno sodišče in ustavno sodišče ugotovila, da so predstavniki športa nekoliko goljufali pri določanju elektorjev. Čisto mogoče je, da še kdo, a pritožbe so le pri športnikih. Zaradi zapleta področje kulture in športa prve mesece ne bo imelo predstavnika v državnem svetu. Zadnja leta predstavnik kulture Mitja Bervar (SMC) vodi državni svet.

Če tega zapleta ne bi bilo, bi bil najbrž izvoljen kandidat področja športa, župan Hajdine, Stanislav Glažar, ki sodi na desno. Kot kulturnik z manj možnosti se je za sedež potegoval tudi televizijski komik Sašo Hribar, ki sodi precej na levo. A čeprav je desnica zaradi posega sodišča najbrž na prvi seji izgubila en glas, to še ne pomeni, da ne more dobiti predsednika državnega sveta. Velikokrat pri določanju predsednika pride do “trgovine”. V prejšnjem mandatu, ko je predsednik postal Mitja Bervar, je bil v paketu za sekretarja potrjen Marjan Maučec (SLS). Bervar je pozneje, ko je nastala SMC, prestopil k tej stranki.

Zmagoviti Zidanšek precej osamljen

Za župana Velenja Kontiča (SD), ki je zanikal predsedniške ambicije, je slišati, da si želi podpredsedniški položaj. Položaj podpredsednika, zadnja leta je to Branko Šumenjak (SDS), je precej manj pomemben.

Profesionalno sta z najvišjo funkcionarsko plačo v državnem svetu zaposlena le predsednik in sekretar državnega sveta. Predsednik državnega sveta ima enako plačo in status kot predsednik republike in premier.

Ostali dobijo sejnine in poseben pavšal za delo z volilno bazo, kar v seštevku ne sme preseči tretjine plače predsednika državnega sveta. Podpredsednik si želi biti vsaj polovica vseh svetnikov, je slišati med njimi.

O možnosti, da bi kandidiral za predsednika, je razmišljal tudi predsednik SLS Marko Zidanšek, a težava zanj bo, ali bi lahko zbral osem podpisov svetnikov za vložitev kandidature. SLS je bila na volitvah sicer presenetljivo uspešna, a v državnem svetu je slišati, da je močna predvsem stara garda izkušenih politikov SLS, ki je bliže nekdanjemu poslancu in županu Maribora Francu Kanglerju, ki je ustanovil Novo ljudsko stranko kot „novemu obrazu“ Zidanšku iz Celja, ki vodi staro SLS. V staro gardo politikov SLS ob Kanglerju sodita, denimo, Franc Rokavec in Cveto Zupančič. Zidanškov Peter Vrisk tokrat ni bil izvoljen za predstavnika kmetov med svetniki.

Notranji konflikti in spori med politiki SLS povečujejo možnosti, da bi lahko prevzeli vodenje državnega sveta spet z leve.

Predsednik odbora za pravosodje v državnem zboru Jan Škoberne (SD) je v „imenu dostojnosti“ zadnje dni pozval, da bi za šefico državnega sveta izvolili žensko, ki jih je v državnem svetu praviloma le za vzorec. Škoberne je tisti poslanec, ki je v parlament pripeljal migranta Ahmeda, da bi ga rešil pred svojo lastno vlado, ta ga je namreč nameravala vrniti na Hrvaško.

Bo predsednik ženska, in ne bo Kangler?

Škoberne je k ženskemu vodenju pozval tako:

Med za zdaj 39 svetniki so v tem mandatu predstavnice lepšega spola sindikalistka Lidija Jerkič, delodajalka Marija Lah, predstavnica samostojnih poklicev Bojana Potočan in predstavnica univerz Branka Kalenič Ramšak. A v imenu dostojnosti bi državni svet za predsednika pravzaprav moral izvoliti Franca Kanglerja, ki so mu v prejšnjem mandatu kar dvakrat z leve umazano onemogočili opravljanje funkcije. Najprej so mu s povsem noro razlago, da jim politično ni všeč in da je zato „etično sporen“, na prvi seji pred petim leti onemogočili prevzem sedeža. A je to odločitev pozneje ustavno sodišče povsem soglasno razveljavilo kot grobo kršitev pravice voliti in biti voljen. Pozneje so sedež Kanglerju svetniki z leve zaradi pravnomočne obsodbe na več kot pol leta zapora v “primeru Ježovita” odvzeli še v drugo. Tudi ta sodba je bila razveljavljena, mandat pa Kanglerju ni bil vrnjen.

Nezdružljivost funkcij in nenavadni šepet

Kangler mi je, ko sem preverjal, povedal, da za predsednika ne namerava kandidirati. Med drugimi svetniki pa je bilo zadnje dni slišati, da bi, če bi bil Kangler morebiti izvoljen za predsednika, levica z dvotretjinsko večino, ki jo ima v državnem zboru, s katero je doslej v ustavo že vpisala, da imamo kljub vsem onesnaženjem še pitno vodo, v prihodnjih šestih mesecih ukinila državni svet.

Med svetniki je slišati, da bi se v torek lahko zapletlo celo pri potrjevanju mandatov, a tokrat ne pri Kanglerju in tudi ne zaradi tega, ker bi Kangler zahteval, da se ne potrdi mandatov tistim, ki so pred petimi leti kršili ustavno ureditev, ko so ga ukradli njemu.

Težava tokrat bi lahko bila, ker so med izvoljenimi tudi takšni, ki jih zaposluje vlada Mira Cerarja, kar ni združljivo z delom v zakonodajni veji oblasti, šepeta pa se celo o moralni spornosti v burnih odnosih z nežnejšim spolom in alkoholom.

Več o tem na povezavi: