Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Vprašanja premieru: Višanje plač 2400 šefom, kopičenje uradnikov, financiranje šol in neprodaja NLB

Last Updated on: 11th december 2017, 02:27 pop

O sagi (ne)prodajanja NLB, k kateremu je državo zavezala vlada Alenka Bratušek pri sanacijo bank, dolgo pa je privatizacijo napovedovala tudi vlada Mira Cerarja, a se ji je pol leta pred volitvami nenadoma odpovedala, bo premiera Cerarja danes spraševal Bojan Dobovšek. Vinka Gorenaka (SDS) bo zanimala nenadno zaposlovanje množice uradnikov in rast njihovih plač. Poslanec vladnega Desusa Benedikt Kopmajer pa bo spraševal bolj konkretno: zakaj je vlada nenadoma ponovno zvišala plače že tako bolje plačnim 2400 ravnateljem in direktorjem javnih zavodov, čemur so ministri Desusa in SD nasprotovali.

Na vrat na nos o evidentiranju nepremičnin

Jože Tanko (SDS) in Matej Tonin (NSi) na kolegiju Foto: DZ/Borut Peršolja

Zadnjo letošnjo redno sejo so poslanci  začeli z glasovanjem, ali bi res po skrajšanem postopku popravljali zakon o evidentiranju nepremičnin. Vlada je to zahtevala, češ da gre za manj zahtevne spremembe, s katerimi se ne splača izgubljati časa. Z spremembami bi si država zagotovila bolj kakovostne in popolne podatke v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin za izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin, spremenili pa bi tudi kazni in način komuniciranja z lastniki nepremičnin. Da je skrajšan postopek napačen, ker zakon prinaša pomembne in zahtevne novosti, je  na kolegiju predsednika državnega zbora v začetku meseca protestiral Jože Tanko (SDS).

A so ga iz koalicijskih SMC, Desus in SD preglasovali. Na zahtevo SDS je danes odločal še celoten zbor, ali bodo res na vrat na nos popravljali zakon na spotakljivem področju nepremičnin. Obveljala je naglica: za je bilo 45, proti pa 29 poslancev.

Z ukinitvijo drugačne obdavčitve nepremičnin, za katero se je odločila vlada Alenke Bratušek, je na tem področju pred leti posredovalo ustavno sodišče in nov način obdavčitve takrat zaradi šlamparij v celoti odpravilo. Rokohitrstvo je zato nekoliko tvegano. Od cilja, da bi drugače obdavčila nepremičnine, oblast ni odstopila, zato zdaj spreminja ureditev.

Zakaj višje plače direktorjev in ravnateljev?

Po tem uvodu bo premier odgovarjal na običajna tri opozicijska vprašanja in eno koalicijsko. O vprašanju Mateja Tonina, kdaj bodo začeli spoštovati sodbo ustavnega sodišča o financiranju osnovne šole Alojzija Šuštarja, pišem v posebnem članku, ki je dostopen na povezavi tukaj ali s klikom na posnetek desno.

Iz največje opozicijske stranke bo predsednika vlade Vinko Gorenak (SDS) spraševal o rasti števila zaposlenih v državni in javni upravi in mase denarja za njihove plače, ki ga konec leta zmanjkuje, ker v proračunu vladajoči ekspanzije niso načrtovali. Poslanec Desusa Benjamin Kopmajer pa bo zahteval pojasnila, zakaj so v vladi ministri SMC preglasovali Desus in SD in zadnje tedne povišali plače 2400 direktorjem in ravnateljem. Kopmajer bo opozoril, da je to sprožilo veliko nezadovoljstva med koalicijskimi partnerji, v javnosti in v sindikati. Premier je sredi novembra iz seje vlade uredbo zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev umaknili. A čez štirinajst dni jo je vrnil in uredbo, kljub jasnim nasprotovanjem obeh koalicijskih partneric, so tudi sprejeli. V DeSUSu in SD se ne strinjajo z višanjem plač tistim, ki so že bolje plačni: 2400 ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, opozarja Kopmajer.

Dobovšek: Tudi Cerar le prelaga vroč kostanj

Nepovezanega Bojana Dobovška, ki je bil v parlament izvoljen na listi SMC, a je pozneje izstopil, pa bo zanimala saga o (ne)prodajanju NLB, k kateremu se je vlada Alenka Bratušek ob sanaciji bank zavezala Bruslju, dolgo pa je privatizacijo napovedovala tudi vlada Mira Cerarja, a se privatizaciji in svojim mednarodnim zavezam pol leta pred volitvami zdaj nenadoma odpoveduje.

Dobovšek ocenjuje, da z netransparentnimi postopki in prelaganjem ter zavlačevanjem prodaje NLB, vlada banki znižuje ceno. V napovedi poslanskega vprašanja je Dobovšek zapisal:

„Razlogov za zamik prodaje NLB vlada ni nikoli jasno predstavila, zelo pavšalno se je omenjalo domnevno prenizko ceno. Če to drži, je ta, morda res prenizka cena, neposredna posledica sprenevedanja in izgube kredibilnosti vlade pri postopkih prodaje in nepripravljenosti za raziskovanje nepravilnosti v tej banki, kar je lepo dokazuje primer domnevnega pranja denarja v primeru iranskih nakazil. Zaradi vsega navedenega vas zato sprašujem naslednje: ali se vam zdi
odgovorno, da z napovedano spremembo zavez v zadnjih trenutkih mandata vaša vlada dejansko definira obveznosti naslednje vlade, kar pomeni, da počnete natanko to, kar očitate prejšnjim vladam, vroč kostanj prodaje NLB samo prelagate v nedefinirano prihodnost? Prosil bi vas tudi, da državljanom predstavite strokovne analize, ki po vašem kažejo na to, da bodo razmere za prodajo banke ugodnejše čez tri leta.”

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu