Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Horvat: Jeruzalem je za zdaj prestolnica Izraela le za Trumpa.

(Last Updated On: 08/12/2017)
image_pdfimage_print

Odzivi na odločitev ameriškega predsednika, ki je napovedal selitev ambasade v Izraelu v Jeruzalem, ki ga je priznal za prestolnico te države, so zelo različni. Navdušeni so, seveda, v Izraelu. Odločitev so tam ocenili za zgodovinsko, premier Benjamin Netanyahu pa je povedal, da bo izraelska država zanjo tudi večno hvaležna ZDA. Obratne so reakcije med Palestinci in v sosednjih arabskih državah, ki že od nastanka države Izrael to redno vojaško napadajo v različno širokih zavezništvih, da bi Izrael dokončno izbrisale iz zemeljske oble, a so spopade še vsakič izgubile in s tem praviloma tudi ozemlje. Izrael pa se je okrepil. Med Palestinci je slišati pozive k vstajam, včeraj so bili na Zahodnem bregu protesti in demonstracije.

Jeruzalem ima poseben status že od leta 1947

Jožef Horvat med sejo DZ v poslanskih klopeh NSi Foto: DZ/Ursa Vidrih

Da bi javnost bolje razumela širšo sliko in bi lahko ocenila dogajanje in možne posledice tudi v Sloveniji, položaj v pogovoru za Spletni časopis ocenjuje poslanec NSi Jožef Horvat. Horvat vodi pomemben odbor za zunanjo politiko parlamenta, velja pa za zmernega poslanca z desne. 

 

Kako ocenjujete odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Jeruzalem prizna kot prestolnico Izraela in namerava tja seliti  ameriško ambasado?

„Predsednik Trump se je pri odločitvi skliceval na star zakon, ki je bil v ZDA sprejet že daleč nazaj, že leta 1995. Potezo ocenjujem kot povzročanje nepotrebnega vznemirjenja in to v že tako zelo problematični situaciji v celotni regiji. Če pogledamo z vidika mednarodnega prava, pa je treba opozoriti, da so Združeni narodi že leta 1947 naredili poseben načrt za Jeruzalem, mu dali poseben mednarodni status. Ta odločitev predsednika Trumpa pomeni kršitev mednarodnega prava in kršitev številnih resolucij ZN.“

Kaj pravite na pojasnilo ameriškega predsednika, da je s tem le bolj ali manj priznal realno stanje na terenu, ki pač je takšno. Najbrž ste bili tam…

„Ne še. Pogovarjamo se še vedno, kdaj bo odbor za zunanjo politiko vrnil obisk Knesetu. A se to še ni zgodilo, ni nam še uspelo uskladiti datuma obiska. Predstavniki njihovega odbora za zunanjo politiko in obrambo so bili pri nas oktobra lani. V zadnjem letu nam ne uspe najti datuma, ki bi obema stranema odgovarjal, da bi še slovenski poslanci obiskali Izrael in lahko sami preverili položaj in stališča. Skoraj že dvomim, da nam bo v tem mandatu uspelo, da bi prišlo do tega obiska. To mi je žal. Živijo pa v vzhodnem Jeruzalemu Palestinci, ki imajo poseben status, status ‘stalnih prebivalcev’ Izraela. Res pa je, da se demografska slika Jeruzalema po pripojitvi Vzhodnega Jeruzalema, ki je mednarodna skupnost ne priznava in jo resolucija Varnostnega sveta ZN označuje kot ‘nično in neveljavno’, hitro spreminja na račun judovskih naseljencev. Ta ocena, da je takšno pač realno stanje in je Jeruzalem de facto že prestolnica Izraela, je le Trumpova. Temu nasprotujejo države v regiji, najmočnejše države članice EU, generalni sekretar OZN Gutteres, vodja gibanja Hamas pa je Palestince že pozval k novi vstaji palestinskega ljudstva.“

 

Ta točka je prekinjena od julija 2015

Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat Foto: DZ/Urša Vidrih

Pričakujete da bo posledica še večji pritisk stranke Levica, da bi Slovenija priznala državo Palestino, kar poskušajo doseči že dve leti?

„To lahko pričakujemo. Logično. Pa saj to sprožajo na skoraj vsakem kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza že dve leti. Vprašanje priznanja Palestine je obtičalo na seji vlade 2. julija 2015 in točka dnevnega reda, ko so govorili o tem, je bila prekinjena in se do danes še ni nadaljevala.“

Se lahko to spremeni?

„Mislim, da v vladi ne. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je na odboru za zunanjo politiko že večkrat pojasnjeval, da bi Slovenija Palestino priznala, če bi se v EU našla še katera država, ki tako razmišlja. V državnem zboru pa se bodo pritiski za priznanje Palestine, predvsem s strani leve politične opcije, gotovo stopnjevali. Smo pred volitvami, ko je državotvornost na področju zunanje politike zaradi nepremišljenih in populističnih potez lahko hitro na kocki. Se pa gotovo ne bo nič zgodilo na področju priznanja Palestine na iniciativo predsednika odbora za zunanjo politiko. Tega ne bo.“

 

 

(Visited 532 times, 1 visits today)
6 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: