Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Alojz Kovšca: Šarec igra. Vprašanje je, kdo piše scenarij.

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop

Alojz Kovšca je edini politik iz desnega pola, ki je trenutno v vrhu državne oblasti. Po lanskih volitvah, na katerih se je desnica okrepila v državnem svetu, je bil izvoljen za predsednika. Kovšca je tudi predsednik podjetniške stranke, ki namerava na parlamentarne volitve, a s funkcije šefa stranke odstopa. “Zelo težko bi vodenje državnega sveta združil z vodenjem stranke,” je dejal v intervjuju, v katerem pojasnjuje, zakaj je priznanje Palestine slaba odločitev, zakaj bi bila legalizaciji marihuane napaka in kje vidi tveganja novih obrazov, denimo Marjana Šarca, v starih čevljih. Predsednik državnega sveta odgovarja tudi na dileme razkritja (več o tem tu) Spletnega časopisa, da je vlada svetniku Petru Požunu za pomoč pri pripravljanju zakonov lani plačala  26.752 evrov. 

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

 

  • Pred petimi leti, ko je državni svet zavrnil potrditev mandata Francu Kanglerju, niste bili izvoljeni za predsednika. Kaj je bilo decembra drugače, da ste zbrali 21 glasov?

“Po desetih letih sem nehal biti naiven in računati na to, da se mi bo obrestovalo minulo delo. In tudi nisem bil pripravljen verjeti tistim, ki so mi izražali podporo v preteklosti. Zadeve sem se lotil osebno, se pogovoril s svetniki, ki sem jih poznal iz prejšnjega mandata, in tudi z novimi. Pogovor je pomemben. Svetnikom sem tudi predstavil vizijo, kam bi državni svet usmeril v tem mandatu”

  • Izvoljeni ste bili za glas večine, podpredsednika še nimate. Kdaj bo izvoljen še ta, da bi uredili vodenje?

“Težko rečem. V državnem svetu pri tej izbiri ni najpomembnejša politična obarvanost, 22 članov državnega sveta zastopa lokalne interese in po neki logiki bi moral biti državni svet uravnotežen drugače kot državni zbor. Zastopamo funkcionalne in lokalne interese. Predstavniki lokalnih interesov, ki so v večini, imajo občutek, in mislim, da tudi upravičen, da morajo biti zastopani pri vodenju, zato menijo, da bi moral biti podpredsednik predstavnik lokalnih interesov. Državni svet je namreč sploh najvišji državni organ, kjer so zastopani interesi lokalnih skupnosti.”

  • Sodite nekoliko bolj na desno. Je pričakovati, da bo kandidat bolj z leve?

“Moj nazor je jasen. Tega nič ne skrivam. Prihajam iz desnega pola. Nobene težave nimam, če bi bil podpredsednik tudi z desne, a za uravnoteženost in neko higieno bi bilo morda prav, da bi bil bolj z leve strani. S tem bi pokazali neko politično širino državnega sveta.”

  • Kdaj bi ga lahko izvolili?

“Upam, da čim prej. Imam težave, ker ni podpredsednika. Nimam, denimo, veljavne svetniške izkaznice, ker jo mora po pravilih podpisati podpredsednik, ki ga pa ni. Tudi pri vodenju sej zdaj ni mogoče porazdeliti dela.”

Ali vlada bogato plačuje svetnike?

  • En sedež od skupaj 40-tih v državnem svetu je še prazen zaradi sporov o številu elektorjev športnikov in kulturnikov. Bo Sašo Hribar postal državni svetnik?

“Ne vem. Ne poznam razmerja moči. Vem pa, da je spor zapleten in da se pravno še poglablja. Upam, da bo čim prej rešen. Odločitev sodišč ne bi komentiral. Velika interesna skupina pa trenutno nima zastopnika.”

  • V Spletnem časopisu sem razkril, da je lani predstavnik zdravstva svetnik Peter Požun od vlade dobil 26.752 evrov za svetovanja pri pripravi zakonov. Vas svetnike praviloma tako dobro plačujejo iz vlade?
Članek o plačilih Petru Požunu iz vlade

“To podatek je zame nov. Doslej za to nisem vedel. To predvsem zadeva delodajalca, vlado in gospoda Požuna. Požun je direktor ginekološke klinike in njegova razmerja do vlade ne vplivajo na njegovo delo v državnem svetu. V prejšnjem mandatu je bil Požun predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Komisijo je vodil zelo profesionalno in ni se čutila neposredna povezava z vlado. V mnogih primerih je bil zelo kritičen do zakonodaje, ki jo je vlada predlagala.”

  • Bi morali odpraviti dileme konflikta interesov v pravnih aktih, da predstavniki zakonodajne veje oblasti ne bi več delali za izvršno oblast, ki bi jih za to dobro plačevala?

“O kontaminaciji Petra Požuna z delom za izvršno oblast nisem bil obveščen in jo tudi ne zaznavamo pri njegovem delu v državnem svetu. Prepričan pa sem, da vlada ne bi smela neposredno vplivati na državne svetnike.”

  • Država je pred volitvami poslancev in odločanjem, kdo bo vladal prihodnja leta. Po raziskavah javnega mnenja zadnje čase presenetljivo dobro kaže Marjanu Šarcu, ki je kot Hribar nekdanji komik. Smo priča trendu?

“Zadnjih 25 let smo priča novim in novim obrazom. Ti novi obrazi so neka osvežitev, a z novim obrazom je težko obuti stare čevlje.”

  • Nekaj humorja najbrž tudi pomaga?

“Politika in ljudstvo imata podoben smisel za humor: politiki se radi smejijo na račun drug drugega, ljudstvo pa na račun vseh politikov. Kar se pa tiče vpliva poklica, ki smo ga opravljali: človek je, kar je, s seboj v politiko prinese svoje navade, tudi poklic si izbiramo glede na lastno osebnost. Ne skrivam, da sem bivši vojak, in se bom vedno nekoliko bojeval. Gospod Šarec bo verjetno vedno igral. Vprašanje je le, kdo bo igralcu pisal scenarij.”

Odstopil bom kot predsednik…

  • Kdo vam je bližje: Dejan Židan, Janez Janša, Marjan Šarec ali Miro Cerar?

“Prav nihče. Vsi prihajajo iz okolij, kjer nisem doma. Prihajam iz gospodarskih, iz obrtniških vrst in pri nobenem od teh gospodov nisem zaznal zelo velikega razumevanja za obrt.”

  • V zadnjih mesecih nastaja kup novih strank. Katera je bliže obrtnikom: Požarjeva, Kanglerjeva, Primčeva, Dobovškova…?

“V času pred volitvami bi nas vsi posvojili. Ko gre za koalicijsko pogodbo po volitvah, se začnejo oddaljevati. Ko gre za realizacijo, torej za resnično vladanje, smo že svetlobna leta daleč.”

  • Boste v kampanjo vstopili s svojo stranko?

“Da. A ne bom več predsednik te stranke. Kot predsednik državnega sveta ne morem voditi stranke, ki poskuša pridobiti vpliv in sedeže v državnem zboru. Ne bi mogel iz vrha državnega sveta potem imeti enakega odnosa…”

  • Pa saj je član državnega sveta je tudi predsednik SLS Marko Zidanšek!?

“Velika razlika je. Gospod Zidanšek je državni svetnik in ne vodi državnega sveta.”

  • V preteklosti je bil Borut Pahor predsednik državnega zbora in stranke SD, pa s tem ni bilo nobenih težav.

“Nisem tak, da bi lahko opravljal dve vlogi. Če kdo lahko napol zasleduje en interes, napol drugega, je to lepo in to cenim. A sam sem drugačen. Kot predsednik državnega sveta sem si postavil cilje in zelo težko bi vodenje državnega sveta združil z vodenjem stranke, ki se zavzema za podjetništvo in obrt.”

  • Poslanci so zadnje tedne vložili množico zakonov. Na hitro bi denimo ustanovili urad za kolektivne pravice narodov SFRJ. Ali to podpirate?

“Vsebinsko se ne bi opredeljeval do predloga, saj ga niti ni obravnavala pristojna komisija državnega sveta. Mogoče bi izpostavil problem morebitne zlorabe volivcev iz vrst državljanov, predstavnikov narodov nekdanje SFRJ. Spoštovati je treba njihovo prizadevanje za izboljšanje svojega položaja in polnovrednega življenja tudi naprimer pri ohranjanju svojih zlasti kulturnih posebnostih. Ena od rešitev bi lahko bila tudi možnost sodelovanja pri delu parlamenta, vendar ne v obliki neposrednega odločanja, glasovanja. S tem bi sicer pridobili določen vpliv, onemogočeno pa bi bilo, da bi jih politične stranke zlorabljale za svoje dnevno politične interese in iskanja politične večine pri sprejemanju zakonodaje.”

  • Presenetila je tudi Vlada, ki je napovedala, da bo nenadoma priznala Palestino, a je potem spet začela premišljati, glasen pa ostaja zunanji minister Karl Erjavec. Je to zunanja politika ali volilna kampanja?

“Bolj kampanja. Zunanja politika je realna politika in ta ne sme biti obešena le na moralno držo. Slovenija in njena vloga v mednarodnih odnosih pa tudi ni takšna kot nam jo del politikov predstavlja. Omejeni smo z našo ekonomsko, vojaško in politično močjo, ki je majhna. Lepo je, da imamo moralno držo, a razmišljati bi morali, kaj s svojimi potezami povzročimo gospodarstvu, ljudem in državi.”

Ne priznanju Palestine, ne marihuani

  • Bi vi priznali Palestino te dni?

“Ne. Dvakrat bi premislil, kakšna bo od tega korist in kaj postavim pod vprašaj. Slovenija mora spoštovati odločitve in politiko Evropske unije. Ko smo izstopali, smo se pozneje vedno vračali nazaj, se posipali s pepelom in še kaj drugega.”

  • Med množico zakonov je tudi o takojšnji legalizaciji gojenja in rekreativne rabe marihuane, kar predlaga celo največja stranka SMC. Ste za liberalizacijo?

“Ostro nasprotujem. Poznani so mi učinki opojnih substanc na ljudi. Imel sem nekaj sosedov, tudi sorodnikov, ki so šli po tej poti. Prestop iz mehkih drog na trde je preprost, druga stvar pa je, da droge predstavljajo nevarnost za druge ljudi tudi v delovnem procesu. Poglejte, obrtniki smo po zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju odgovorni za prav vsako poškodbo pri delu. Kdo je sposoben dokazati delavcu, da upravlja nevaren stroj pod vplivom marihuane? Kdo ga bo lahko izločil iz delovnega procesa, v katerem ogroža sebe in druge? Odgovornost je pa na naši strani. Če bo to uzakonjeno, bom svetoval obrtnikom, da zahtevajo preverjanje prisotnosti THC na rednih zdravstvenih pregledih delavcev.”

  • V javnosti je bilo o državnem svetu veliko različnih idej. Tudi, da bi ga kar ukinili. Kakšen je vaš pogled? Kakšno vlogo želite?

“Temelj negativnih odzivov je nerazumevanje, da je državni svet predstavnik civilne družbe, ki ji omogoča vpliv na zakonodajo in vladanje. Saj nekateri bi ukinili tudi državni zbor, šole in muzeje. Državni svet lahko zazna konflikte, ki so v družbi, še preden prerastejo v resne težave…”

  • Zamerili ste se najbrž, ker ste nekaj precej čudaških poslanskih predlogov ustavili z vetom, denimo možnost odpoklica le županov.

“Prizadevamo si, da bi lahko vplivali tudi na posamezne člene. Zdaj imamo možnost ustaviti le zakon v celoti. Prizadevamo si za možnost potegniti ročno zavoro pri rešitvah, ki po mnenju strokovne javnosti in interesnih skupin v državnem svetu, niso dobro premišljene. Omogočamo tudi konfrontacije strokovnih mnenj in mnenj javnosti na različnih področjih, kjer zakonske rešitve niso najboljše…”

  • Lani ste poskušali ustaviti veliko naglico pri potrjevanju zakona o drugem tiru, a je bila edina možnost le veto.

“V državnem svetu opozarjam na pomanjkljive in neustrezne rešitve. To, da v državnem zboru celo sistemske zakone poslanci spreminjajo po hitrih ali nujnih postopkih, je najmanj nenavadno. Saj vendarle nismo v izrednih razmerah. Državni zbor sprejema tudi posebne zakone, s katerimi razveljavlja sistemske ureditve. Tudi tega ne bi smeli. Imamo uredbe in pravilnike, ki postavljajo ureditev v zakonih povsem na glavo. Tudi tega ne bi smeli.

Upamo, da se bo po volitvah to spremenilo.”

[sociallocker id=10707][/sociallocker]

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ob njem predsednik republike Borut Pahor in državnega zbora Milan Brglez Foto: Milan Skledar, vir Državni svet
---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (5)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu