Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Milan Brglez: “Na tak cenen način se najbrž ne bomo lotili kampanje.”

(Last Updated On: 24/08/2017)

O ograji proti Italiji, ovadbah proti Zoranu Jankoviću, arbitraži, referendumu in volitvah se s predsednikom državnega zbora Milan Brglezom, ki je tudi podpredsednik SMC, nisem pogovarjal v njegovi pisarni. V državnem zboru so ta teden še popravljali prezračevalni sistem stavbe. Vse je bilo precej razkopano. Pisarna ni bila dostopna. Pogovor je potekal na drugi strani zgradbe: v prostorih, kjer so, ko zaseda državni zbor, predstavniki vlade. Tam je Brglez začasno delal.

Ko ste razpisali volitve ste dejali, da Slovenija potrebuje predsednika, ki ga odlikujejo pogum, načelnost, iskrenost, poštenost… Ste s tem kritizirali vodenje Boruta Pahorja zadnja leta?
»Ne neposredno. Poudaril sem, da je zelo pomembno imeti stališče do pomembnih vprašanj. Tako se vzpostavi moralna avtoriteta, ki jo predsednik ima in mora uveljaviti«.

Ali ni nevarno, če se predsednik preveč vpleta v dnevno politične stvari?
»Ločiti mora, kaj je pomembno in kaj ne. Ob vprašanjih, ki so dolgoročno pomembna, bi se moral bolj izpostaviti. Funkcija predsednika republike to omogoča. Predsednik se mora oglasiti vsakokrat, ko meni, da je potrebno in nujno.«

Gre za čisto navadno zavajanje in manipulacijo

Predsednik državnega zbora Milan Brglez ob podpisu odloka o razpisu volitev predsednika republike Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Vili Kovačič vam je v pogovoru, ki sem ga naredil prejšnji teden, očital, da drugim pridigate o pogumu, sami pa ne ravnate tako, ker niste združili datuma referenduma in predsedniških volitev in bodo morali volivci zato v manj kot mesecu dvakrat na volišča.
»Očitki so popolnoma neupravičeni. Spoštovati moramo ustavno ureditev. Že to je vprašljivo, ali volitve in referendum sploh lahko združimo.«

Bi bilo neustavno?
»So tudi takšna mnenja. A primera, ko bi bil o tem spor in sodba, še ni bilo. Logika referendumskega odločanja pa je vsebinsko drugačna od volilnega odločanja. Na referendumu ne gre le za tiste, ki so za ali proti. Glasujejo tudi tisti, ki ne pridejo, ker obstaja kvorum udeležbe, ki ga je potrebno doseči za razveljavitev zakona. Na volitvah pa tisti, ki ne pridejo, prepustijo odločanje tistim, ki so volili. Gre za dve odločanji, ki nista povsem primerljivi. Ne bi pa šel tako daleč, da bi rekel, da ne bi smelo biti več referendumov hkrati, če bi bili zahtevani. V preteklosti so bile volitve in referendum že potekali hkrati, a preden se je ureditev glede referenduma zaostrila.”

Povezava na intervju na katerega odgovarja Milan Brglez

Pred spremembo ustave…
»Da. To je prvi del zgodbe. Drug del so pa zakonski roki. Če ste brali odločitev ustavnega sodišča: tudi sodnika, ki se ne strinjata z večino, v ločenih mnenjih utemeljujeta le premik referenduma za teden. Če bi poslušali njiju, bi bil referendum 1. oktobra. Kakorkoli obrnemo pa pred 15. oktobrom predsedniških volitev ne bi mogel razpisati. Iz povedanega je jasno, da možnosti združitve obojega ni bilo. Zato gre pri povezovanju obojega in moji odgovornosti v zvezi s tem za čisto navadno zavajanje in manipulacijo.«

Na vašo oceno, da se za Kovačičem pri referendumu skriva SDS Janeza Janše, je Kovačič odgovoril, da je za vami Milan Kučan in Forum 21. Koliko je to res?
»Kar sem povedal o Janezu Janši in o SDS, je zelo preprosto dokazati, ko gre za zbiranje podpisov za referendum. Za mano pa ni nobenega Foruma 21. Forum 21 me tudi ni izvolil. To je poskus politične diskreditacije. In gospod Vili to dobro ve. Tisti, ki gospodu Kovačiču verjamejo, mu tako ali tako verjamejo. A to še ne pomeni, da je to, kar gospod Vili trdi, tudi res.«

Kakšno bo glavno sporočilo SMC pred referendumom?
»Drugi tir potrebujemo za slovenski razvoj. Brez drugega tira ne moremo obnoviti železnic, ki bi jih še zlasti v tej poletni sezoni potrebovali, ker cest nikoli ne bo dovolj. In še – naj se odrečemo drugemu tiru sedaj, ko imamo mednarodnopravno priznan izhod na odprto morje? Naj z napačno odločitvijo škodujemo interesom Luke Koper in naši blaginji? To so prava vprašanja, ki bi jih morala postavljati volilna kampanja.«

Volitve državnih svetnikov: tretji teden novembra

Kot predsednik državnega zbora morate razpisati še volitve državnih svetnikov. Ste se zaradi tega danes sestali z gospodom Mitjom Bervarjem?

»Ne. Volitve svetnikov bom razpisal v začetku septembra, bodo pa po drugem krogu predsedniških volitev.«

Ne bodo isti teden?
»Ne, ne morejo biti hkrati. Volitve svetnikov potekajo sredi tedna. Običajno so tretji teden novembra.«

O čem ste pa govorili z Bervarjem?
»Pogovor je bil o strankarskih stvareh. Sva iz iste stranke. SMC.«

Je to, kdo bo na predsedniških volitvah kandidat SMC, še skrivnost?
»Do 27. septembra, ko je treba vložiti kandidature, bodo postopki izbiranja zanesljivo končani. Že prej bodo. A o tem, kdo bo kandidat SMC, morajo odločiti organi stranke. Da bomo imeli svojega kandidata ali kandidatko, pa smo povedali.«

Obstaja vsaj nabor imen med katerimi izbirate. Nenavadno je, da dva meseca pred volitvami ni znano ne v SMC in ne v SDS
»Ne bi razširjal teh imen. Sam pa nisem med tistimi, ki kandidirajo.«

Ali imen iz največjih strank, SMC in SDS, ni, ker je Borut Pahor tako močan ali ker nimate dobrih?
»Ni preprostega odgovora. Verjetno eno in drugo. Funkcija predsednika republike je drugačna od siceršnje politike strank. Od predsednika pričakujemo, da bo bolj združeval. Potreben je drugačen pristop kot v vsakodnevni politiki, za katero je značilno drobljenje. Doslej predsedniške volitve kakšnega velikega vpliva na državnozborske volitve in vladanje niso imele. So pomembne, a na drugačen način.«

Po raziskavah javnega mnenja vas zadnje čase prehiteva SD Dejana Židana, ki je bila na zadnjih volitvah daleč za SMC. Vas skrbi?
»To je relevanten podatek, s katerim se je treba ukvarjati. Je pa do parlamentarnih volitev še kar nekaj časa. Pomemben bo boj za prevlado na levi sredini. Dokler smo kvalificirani, da smo v tem boju med prvimi, je to dobro. Za levo sredino pa bo slabo, če se bo drobila.«

O gradnji ograje na meji proti Italiji

V medijih je bilo slišati, da odhajate iz SMC, ustanavljate svojo stranko. So to čiste izmišljotine?
»To so izmišljotine. Želje marsikoga, na levi, na desni… Ugibanja… Ne vem, kaj bi še rekel. Ker sem soustanovitelj stranke, se ne mislim kar umakniti in je prepustiti drugim. Soodgovoren sem zanjo.«

Do ostrega konflikta v SMC je prišlo ob dilemi, ali bi lahko tesneje zaprli mejo. Takrat ste opozorili, da omejevanje azilnih pravic lahko škodi državi pri uveljavljanju arbitražnega sporazuma.
»Ker bi šlo za kršenje mednarodnega prava in obveznosti države. A številne države kršijo mednarodno pravo. Žal je to danes postalo prav moderno.«

Je bila ocena bolj teoretična?
»Mogoče tako izgleda z današnje perspektive. Bolje bi bilo, če bi ostali znotraj okvirov mednarodnega prava. Še posebej, ker je tveganje, da nam lahko škoduje, če mednarodnega prava ne spoštujemo, obstajalo, a ga drugi v  političnem prostoru niso želeli videti. A pravzaprav je bolj pomembno vprašanje, ali je takrat sprejeta ureditev v skladu z ustavo, ki zapoveduje spoštovanje mednarodnega prava in tistih človekovih pravic, ki jih nikoli ni mogoče odpraviti. O tem bo še odločilo ustavno sodišče.«

Razmere se še zaostrujejo, Avstrijci krepijo nadzor proti Italiji…
»Zaradi volitev, ki jih imajo.«

Bomo tudi mi gradili ograjo proti Italiji kot smo jo proti Hrvaški?
»To morate vprašati vlado. O tem ne vem nič. Mislim pa, da se na tak cenen način najbrž ne bomo lotili kampanje za volitve v državni zbor.«

Kako ocenjujete odločitev tožilstva, ki je seznanilo javnost z vsebino obtožb proti Zoranu Jankoviću v primeru zaposlitve farmacevtke in še v nekaj primerih?
»To je težko odgovoriti. Zame in v našem sistemu velja, da je vsak nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. To je ključno. Bral sem, da se je tožilka odločila, kot se je, ker naj bi spoštovala določbe zakona. Več ne vem. Pa tudi moja ocena ne bi k ničemur pripomogla, razen k politizaciji primera. Temu se izogibam, ker mora biti pravosodje samostojno. Nihče ne sme pritiskati nanj. In še enkrat ponavljam – vsak, dokler mu ni dokazana krivda, je nedolžen.«

Kdo manipulira pri Jankoviću?

Predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) med pogovorom za Spletni časopis. Foto: P. J.

Iz tožilstva so pojasnili, da so morali spoštovati zakon, a da so vrata za obveščanje javnosti preširoko odprta. Bo parlament spremenil ureditev in omejil pravice javnosti?
»Nič ne napovedujem, kaj bomo storili. Tudi sami se v državnem zboru soočamo s težavami, kako ravnati. Denimo pri  objavljanju imen, ki so vključena v besedilo interpelacije. Ureditev, kateri osebni podatki se varujejo, bi morala biti bolj jasna. V katero smer jo spremeniti, je pa drugo vprašanje.«

Pri Jankoviću ne gre za varovanje osebnih podatkov, podatki so o ravnanju funkcionarja na funkciji.
»Ne trdim, da so problem pri županu Zoranu Jankoviću osebni podatki. Zaščita se nanaša na osebne podatke in podatke iz postopkov, ki še potekajo, npr. preiskovalne postopke. Ni problem, kako ravnati z določenim podatkom. Problem je, kam ga uvrstiti, kam spada. To je težava. Postopki so razdelani, ločevanje pa ni preprosto in so problemi. Želel bi si jasnejšo ureditev. Ali bo treba spremeniti tudi zakon, pa ne znam oceniti.«

Precej podrobnosti primera farmacevtka so mediji pred letom iz neuradnih virov že objavili. Zdaj so jih dobili uradno. Ali ni bolje, da se to uredi tako, da ni pod roko?
»Ah… (premislek).«

Če je pod roko, je lahko arbitrarno. Če koristi eni strani, bomo dali, če drugi, ne.
»Vedno se lahko poskuša politično manipulirati s temi zadevami.«

Tudi pri gospodu Jankoviću?
»Ne vem. Govorim o obeh možnostih manipulacij. Neuradno ali uradno. Zato sem povedal na začetku, da, dokler krivda ni dokazana, je vsak nedolžen. Če kaj veliko več rečem, pa je to že opredeljevanje in neke vrste pritisk na tiste, ki morajo biti nepristranski. Si pa želim večjo določnost in jasnost ureditve. To je vse, kar lahko rečem. Ne predstavljam pa si, da bi do volitev popravljali še zakonodajo na tem področju. To bo moral parlament urejati v mirnejšem času. Na začetku prihodnjega mandata, denimo.«

Ob razglasitvi arbitražne odločitve ste povedali, da bo parlament razpravljal septembra, po počitnicah. Kaj je pričakovati?
»Vsaj strinjanje vseh, da je arbitražna razsodba boljša kot status quo. Slovenija bo razsodbo zato spoštovala. Sčasoma bomo popravljali tudi posamezne zakone. Ne upam pa si reči, da bomo ravno hiteli. Potrebno je politično soglasje za vsak korak. Pomembnejše ga je doseči in ohraniti, kot hiteti. Če se spremo med seboj, bomo navzven šibki. To nam bo škodovalo, koristilo pa … Hrvatom.«

3 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.