Pred volitvami: DS dvakrat udaril z vetom, ker vlada stiska občine

Last Updated on: 21st november 2017, 05:58 pop

Pred volitvami novih državnih svetnikov, ki bodo v sredo in četrtek, je danes popoldan državni svet  z vetom ustavil spremembo zakona o financiranju občin in zakon o izvrševanju proračuna (ZIPRO) v letih 2018 in 2019. Odločanje je zahtevala interesna skupina lokalnih interesov (občin). V obeh primerih ocenjujejo, da vlada občinam namenja premalo denarja in ga deli na napačen način. Predvsem pri spremembi zakona o financiranju občin lahko postane še napeto. Zakona bosta obveljala le, če ju državni zbor ponovno potrdi z večino vseh poslancev, torej najmanj 46.

Manjkajoči vladni poslanci – 37:31

Zakon o izvrševanju proračuna, ki je nujen za proračunsko poslovanje v prihodnjih dveh letih, je prejšnji teden potrdilo 51 poslancev, proti jih je bilo 25 proti. Pri tem bo veto skoraj zanesljivo odpravljen. Bolj tesno je bilo pri spremembi zakona o financiranju občin: zanjo je glasovalo 37 poslancev, proti 31. Tesen razplet že prvič je povzročilo, ker je kar ducat poslancev SMC in Desus manjkalo, Tomaž Gantar (Desus), Urška Ban (SMC) in Janko Veber (SD) pa so z opozicijo celo glasovali proti. Opozicija je bila relativno disciplinirana: proti je bilo 17 poslancev SDS, štirje iz NSi, vseh pet iz Levice in še dva nepovezana.

Ob zakonu o izvrševanju proračuna so predstavniki občin, ko so zahtevali veto, opozarjali na oceno združenj občin, da bi te morale dobiti za leta 2018 609 evrov povprečnine, za leto 2019 pa 616 evrov. Večina v državnem zboru pa jim je dodelila 551 evrov za leto 2018 in 558 evrov za leto 2019.

O zakonski spremembi sistema financiranja občin pa so predlagatelji veta med drugim zapisali:

„Sedanji pristop reševanja problematike financiranja občin vodi v vedno večji razkorak med glavnim mestom in ostalimi (mestnimi) občinami. Obstaja volja in interes za hitro reševanje odprtih vprašanj financiranja v prid glavnemu mestu, ostale (mestne) občine pa niso deležne enake obravnave. Čeprav se (mestnim) občinam na račun vedno večjih zakonskih obveznosti povečujejo stroški, jim država za njihovo izvajanje ne zagotavlja dodatnih sredstev. Glede na cilj strategije razvoja lokalne samouprave o uskladitvi meril za financiranje občin z njihovimi dejanskimi stroški bi morala država hitreje reševati finančne težave občin in zagotoviti pravičnejšo razdelitev sredstev.“