Cerar: Zakaj sprašujete, če nimate slabe vesti?

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:48 pop

Ali je leta 2013 preveč dokapitalizirala banke, je premiera Mira Cerarja danes opoldne spraševala Alenka Bratušek.

Premier je nekdanji premierki, ko je opozoril, da dogajanje preverja računsko sodišče in druge institucije, odgovoril logično:

“Res mi ni jasno, zakaj sprašujete te zadeve, če nimate slabe vesti. Nenazadnje, to se je zgodilo v vaši vladi. Govorim o tisti enormni dokapitalizaciji bank, ko je šlo za veliko milijard in zdaj vi sprašujete, ali ste to vi naredili prav.”

Premier: Za zdravstvo so odgovorni tudi državljani

Vlada Alenke Bratušek je operacijo reševanja bank začela s pol milijardnim nakazilom povsem zasebnima Factor Banki in Probanki, da bi ju “nadzorovano likvidirala”. Zgodilo se je mimo zakona o sanaciji bank in slabe banke, h kateri je preostanek teh dveh bank na koncu pripojila vlada Mira Cerarja. Tudi proces sanacije bank je dokončala vlada Mira Cerarja. Razen v delu, ko bi jih na koncu morala prodati, da povrne milijarde.

Iz NSi je Jernej Vrtovec premiera spraševal o zdravstvu, iz Levice pa Franc Trček o stanovanjski politiki. Del premierovega dodatnega odgovora Vrtovcu je že sprožil veliko razprav v javnosti. Tako je dejal šef vlade:

“Za stanje v zdravstvu tako kot za stanje v družbi je soodgovornost zelo široka. To si moramo enkrat priznati. Za vlado prevzemam odgovornost, tako kot mora ministrica prevzemat odgovornost za delo v resorju. Potem je tu zavod za zdravstveno zavarovanje, potem so tu zdravstvena združenja, zdravniki in ostali, ki delajo v zdravstvu. Potem so tukaj državljanke in državljani. Poslušajte, ko govorimo o soodgovornosti, mi vsi moramo več narediti na preventivi, na zdravem življenju, in tako naprej. O tem govorim. Da ne bomo toliko bolni, da ne bomo toliko v stresu, da pomagamo drug drugemu v tej družbi, da bomo v boljši kondiciji, bolj zdravi in za to govorimo o soodgovornosti. Nikakor pa to ne pomeni, da se želim izogibati odgovornosti vlade…”

Cerar februarja: prodali bomo NLB

Bratuškova je o bankah Cerarja spraševala že velikokrat. So pomemben paradržavni sistem.  Februarja letos je Cerar Bratuškovi o tem, kakšna je politika vlade glede prodaje NLB, zagotovil, da namerava največjo banko v državni lasti prodati še letos. Povedal je:

»Podaljšanje roka za prodajo NLB ali druge spremembe zavez niso bile predlagane. Slovenski državni holding nadaljuje z aktivnosti s ciljem, da bo prodajni postopek zaključen v roku. Želim pa poudariti, da ste zavezo Bruslju, da bo NLB prodan do konca leta, dali prav vi, vaša vlada in kot predsednik vlade, ki mora to zavezo realizirati, pričakujem, da bo prodajo SDH izpeljal tako, da davkoplačevalci ne bodo utrpeli še večje škode in da bo dosežena največja možna kupnina, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo davkoplačevalskih sredstev za dodeljeno državno pomoč leta 2013.«

Začetek preobrata: kupnina nizka, tveganja velika

Stvari so se dramatično spremenile junija, ko so po seji vlade pred novinarje prišli šefi treh koalicijskih strank premier Miro Cerar (SMC), predsednik Desusa Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan in sporočili: “Ne bomo prodali NLB.”  Ocenil so namreč, da bi bila cena prenizka, tveganja pa prevelika. Po tej odločitvi je Ljudmila Novak (NSi) premiera junija v državnem zboru opozorila, da so bili davkoplačevalci že večkrat odškodovani, le zadnja sanacija je stala 2,7 milijarde; prenos slabih terjatev na slabo banko še 2,3 milijarde, rok za dokončno prodajo NLB pa se izteče decembra, zaradi česar nas lahko doletijo posledice.

Cerar se je takrat strinjal, da so bili davkoplačevalci res že velikokrat oškodovani, a tega ni povzročila ta vlada ali SMC, je opozoril. Oškodovanja so bila tudi po njegovi oceni „katastrofalna za našo državo“. A, kot je dejal premier, paziti mora, da ne naredimo podobnih ali drugih napak, da ne bodo ponovno oškodovani davkoplačevalci. Povedal je junija še, da se vlada pogovarja z Evropsko komisijo, tudi sam se je pogovarjal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junkerjem, ki je, ko je dejal Cerar, „izrazil veliko razumevanje za naš odnos do te tematike“.

Popoln preobrat: Sploh ne bomo prodali

Do dodatne novosti je prišlo v zadnjih tednih, ko se je vlada odločila, da tudi prihodnje leto ne bo prodala NLB. Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta se tudi o tem že pogovarjal na najvišji ravni v EU, kjer so menda tudi tokrat pokazali “veliko razumevanje”. Ermanova pa je poslancem čez vikend pojasnila, da neprodaja NLB ne bo imela posledic za proračun.

Zadnja odločitev, da NLB vlada sploh ne bo prodala, niti ni presenetljiva. Prihodnje leto junija bodo volitve in v koaliciji so najbrž ocenili, da bi prodajanje največje državne banke SMC, Desus in SD preveč škodilo med volivci.

O primernosti višine dokapitalizacije bank je Cerar Bratuškovi danes odgovoril:

“Naj zelo jasno povem: vlada za to ni pristojna. Ni pristojna za to, da bi ugotavljala ali je bila višina dokapitalizacije bank ustrezna ali morebiti prekomerna. Vlada je spremlja, kar se dogaja, ampak ne razpolaga z dokazili, ki bi nakazovali ali dokazovala to trditev. Je pa res, da smo sprejeli dva zakonska predloga, ki bosta prispevala k razjasnitvi takratnih ukrepov za sanacijo bančnega sistema. Najprej gre za dopolnitve zakona o Banki Slovenije, ki jih je državni zbor potrdil septembra letos, ki bodo omogočile, da bo računsko sodišče lahko revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije. Pri tem sicer revizija ne bo smela zajemati uporabe in razlage prava in praks nadzora, ki jih Banka Slovenije izvaja na podlagi zakona o Banki Slovenije in drugih predpisov v okviru enotnega mehanizma nadzora. Vendar pa zakon hkrati določa izjemo, da bo računsko sodišče lahko presojalo pravilnost in smotrnost praks nadzora, ki jih je Banka Slovenije izvajala do 4. novembra 2014 in so vodile v porabo sredstev proračuna. In ker je zadnja dokapitalizacija nekaterih slovenskih bank pomenila porabo sredstev proračuna Slovenije, in je bila izvedena pred 4. novembrom 2014, bo računsko sodišče, to je zdaj pomembno, v okviru te revizije lahko presodilo tudi o pravilnosti in smotrnosti tistih ukrepov Banke Slovenije, ki so se nanašali na določitev pogrebne višine dokapitalizacije bank in o tem bo računsko sodišče tudi obvestilo državni zbor. Poleg tega smo posredno na nek način tudi pripomogli k temu, da se bo ugotavljalo to kar želite z zakonom o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank tako imenovani »podrejenci«, kot se praktično rečejo. Tega je vlada potrdila nedavno in ta zakon poslala v sprejem državnemu zboru.”