Poslanci panično rešujejo propadajoči tisk

Last Updated on: 22nd december 2022, 09:26 dop

Ko v največjem časopisnem podjetju Delo, ki je v lasti Kolektorja Stojana Petriča, pripravljajo nova obsežna odpuščanja novinarjev, bodo poslanci ta teden začeli izjemno nižati obdavčitev časopisov, drugega tiska in knjig. Z DDV od tiska država zdaj letno zbere 17 milijonov evrov. Z znižanjem stopnje iz 9,5 na novo pet odstotno stopnjo, bi se oblast odrekla osmim milijonom letno.

To je skoraj enako vrednosti, za katero je Kolektorjev FMR, ki ga vodi Petrič, sicer član Foruma 21 Milana Kučana, pred leti kupil podjetje Delo, ki proda več kot pol izvodov vseh dnevnikov v državi.

A naklade Delu in Slovenskim novicam po množičnem odpuščanju urednikovi in novinarjev zadnja leta in zaposlovanju manj izkušenih in slabše plačanih, kar je bila doslej politika Kolektorja, še bolj dramatično padajo.

Poslanci ogrožajo pravno varnost

Nižanje davkov je nenavadno in kaže na precejšnjo paniko. Poslanci so namreč ravno že znižali DDV za elektronske knjige in spletne medije iz 22 na 9,5 odstotkov. Sprememba bo obveljala z novim letom. Čeprav ta sprememba zakona, ki določa višino DDV, še ne velja, isti zakon že spet spreminjajo in uvajajo novo pet odstotno davčno stopnjo, da bi pomagali še tisku. Tudi ta sprememba, predlog zanjo so podpisali vsi poslanci, bi obveljala z novim letom. Zdi se, da obeh sprememb niso združili, ker iz vlade Marjana Šarca ni pravega vodenja in državni zbor odloča povsem stihijsko.

Zakonodajno pravna služba je to nenavadno bliskovito zaporedno spreminjanje istega davčnega zakona ocenila tako:

“Pogoste spremembe predpisov negativno vplivajo na stabilnost prava in s tem ogrožajo pravno varnost ter zaupanje v pravo, njegovo določenost in predvidljivost”.

A to še ni konec zapleta. NSi je namreč predlagala dopolnilo, da bi DDV dodatno na pet odstotkov znižali tudi za spletne medije. Še znižali bi nedavno že znižano obdavčitev, ki še ni začela veljati.

Predlog NSi je pravno celo smiseln, zakonodajno pravna služba opozarja, da je bila:

“Spregledana Direktiva Sveta (EU) 2018/1713 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije (UL L št. 286 z dne 14. 11. 2018), iz katere izhaja, da »bi moralo biti mogoče za elektronsko dobavljene publikacije izkoristiti isto preferencialno obravnavo z vidika stopenj DDV kot za publikacije, dobavljene na fizičnih nosilcih. Sodišče je v nedavni sodbi v zadevi C-390/151 menilo, da sta dobava digitalnih publikacij na fizičnih nosilcih in elektronska dobava digitalnih publikacij primerljivi. Zato je primerno uvesti možnost, da vse države članice uporabijo nižjo stopnjo DDV za dobavo knjig, časopisov in periodičnih publikacij, ne glede na to, ali so dobavljeni na fizičnih nosilcih ali elektronsko.«

Ko se naklade rušijo

Politiki imajo nekaj razlogov, da poskušajo na tak precej paničen način pomagati tisku in medijem. V Evropi je med leti 2012 in 2016 naklada tiskanim dnevnikom v povprečju padla za 21,2 odstotka, v Sloveniji za 27,7 odstotka, so pojasnili. Naklade dnevnikom dramatično padajo že veliko dlje. Ko gre za velike tiskane dnevnike so bili padci naklad takšni:

Deloma je ta katastrofična slika tudi posledica slabega upravljanja tiska, ki ga lastniki zlorabljajo za dosego svojih privatizacijskih, komercialnih in političnih ciljev. Večino največjih tiskanih medijev (Delo, Dnevnik, Večer) je zadnja desetletja praviloma obvladovala levica, ko je krajši čas nekaj vpliva dobila desnica, ko je med leti 2004 in 2008 vladal Janez Janša, pa smo bili priča revoltu med nazorsko levimi novinarji, da je to nezaslišano in peticiji 571 novinarjev proti temu, da bi desna vlada imela vpliv na del medijev, ki so ga vedno nad vsemi imele leve vlade.

Država kot težava

Na drugačen način kot Delo, kjer množično odpuščajo, se na težave odzivajo na Dnevniku in Večeru, kjer kadrovski pretresi zadnja leta še niso bili tako siloviti. Časopisa se združujeta.

Medijski trg je nenavaden zaradi obsežnega državnega lastništva. V državi imamo javno RTV, ki ima trikrat večji proračun kot največja komercialna televizija, ob tem pa še dodatne paradržavne medije, tudi televizijo, ki je v lasti državnega Telekoma.

Pa še kup občinskih glasil, ki na trgu zasebnikom konkurirajo z državnim denarjem.

Pod neposrednim vplivom vlade pa je tudi tiskovna agencija (STA).

Slabi so trendi tudi pri prodaji knjig. Mnenja, ali bi DDV dodatno še znižali tudi za elektronske publikacije, čeprav zadnje znižanje še niti obveljalo ni, kar je že predlaga NSi, so bila doslej v koaliciji še različna.

SD in Levica bi znižali za vse, SMC je za dodatno nižanje le za tradicionalni tisk.

O pomoči tisku in medijem z uvedbo nove nižje davčne stopnje bo odbor za finance, ki ga vodi Robert Polnar (DeSUS), razpravljal v sredo.