Volitve brez šefov volilnih komisij: Bosta odstavljeni še Erzinova in Jelovškova?

Last Updated on: 22nd avgust 2017, 04:00 pop

Številne volilne komisije po državi so brez predsednikov, čeprav že potekajo uradni postopki za izvedbo predsedniških volitev, ki bodo čez slaba dva meseca, čez mesec pa bo referendum. Položaj pa se lahko še poslabša. Mogoče je, da bodo odstavljeni še dodatni šefi komisij: denimo predsednica volilne komisije volilne enote Ljubljana Center višja sodnica Martina Erzin. Pa tudi predsednica enega od okrajev v enoti Postojna višja sodnica Tadeja Jelovšek. Obe namreč trenutno ne opravljata sodniške službe.

Je posledica lahko razveljavitev volitev?

Razlog, da letijo šefi komisij in da so težave pri izbiri novih, je na hitro popravljen volilni zakon aprila letos, v katerem so poslanci precej konspirativno in brez resne javne razprave določili tudi, da je treba odstaviti predsednike volilnih komisij, če prenehajo opravljati sodniško službo. Da postopek ni bil najboljši priča, ker niti državni volilni komisiji in sodnikom ni najbolj jasno, kaj pomeni, kar so poslanci uzakonili. Prejšnji teden je predsednik državne volilne komisije vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar opozoril, da novi člen najbrž pomeni, da je treba odstaviti tudi tiste, ki delajo na vladi kot Jelovškova ali na vrhovnem sodišču kot Erzinova in zato ne sodijo in da je zakon treba spoštovati, ker lahko sicer, kot je dejal:

“„Fašemo zgodbo o razveljavitvi referenduma ali volitev na sodišču.“

Zaradi tega opozorila je komisija ustavila postopke izbiranja novih šefov komisij po državi, da bi preverila, ali so med kandidati za vodenje komisij tudi takšni, ki bi jih morali po izvolitvi takoj odstaviti.

Odgovora sodnega sveta še kar ni

Člen, ki je bil v zakon dodan aprila in ki povzroča težave, je takšen:

Sporna med kandidati je Nina Bogataj, ki ne sodi, torej ne opravlja sodniške službe, ker je razporejena na vrhovno sodišče, kjer se ukvarja s projektom zemljiške knjige. Odgovor sodnega sveta državna volilna komisija še čaka. Ker pojasnil še ni, odločanja o novih predsednikih danes ne bo. Morda bo seja jutri, je danes povedal direktor službe državne volilne komisije Dušan Vučko.

Država je, ko gre za izvedbo volitev, razdeljena na osem volilnih enot. Brez predsednika je enota Postojna, ker je državna volilna komisija prejšnji mesec razrešila Aleksandro Ukmar (rojena 1962). Za vodenje te komisije kandidirajo Ana Tamara Kokalj, Irma Kirin in prej omenjena Nina Bogataj. Brez šefov pa je še pet volilnih okrajev. Po državi jih je 88. Julija je državna volilna komisija, povečini zaradi upokojitve, razrešila šefe komisij okrajev Škofja Loka Majdo Urh (rojena 1954), Ljubljana Moste Polje Jano Khalil Šnuderl (rojena 1951), Ravne na Koroškem Ano Večko Dimc (rojena 1953) in Ptuj Mileno Vajda (rojena 1955).

Številni sodniki, ki ne sodijo

„Ni dobro, da so pred referendumom in volitvami volilne komisije brez predsednikov. Kaj, če se kaj zgodi še podpredsednikom,“ je prejšnji teden opozoril Vučko, da šefi niso nepomembni, ko gre za volitve in referendum in da se z odločanjem zato mudi.

A položaj je pač tak, da se lahko zgodi, da bodo razrešeni še dodatni predsedniki komisij. Denimo šefica volilne enote Ljubljana Center Martina Erzin, ki sodniškega dela trenutno ne opravlja, ker na višje sodišču vodi službo za upravljanje projektov, ki ji je dodeljenih osem sodnikov iz okrajnega, okrožnega in višjega sodišča, tri strokovne sodelavke in sodelavka za projekte informatizacije. Veliko število dodeljenih kaže, da imamo številne sodnike, ki se ne ukvarjajo s sojenjem. Sodniki so pa, seveda, “dodeljeni” tudi še kam drugam.

V Postojni okrajno volilno komisijo vodi Tadeja Jelovšek, ki je na ministrstvu za pravosodje direktorica centra za izobraževanje v pravosodju in zaradi opravljanja te funkcije sodniškega dela že nekaj časa ne opravlja. Jelovškova je soproga znanega urednika in novinarja Alija Žerdina.

Ker dela za vlado, je dodatno sporno, ali je prav, da vodi volilne postopke, na katerih se odloča, kdo bo vladal državi. Še bolj sporno bi seveda bi bilo, če bi takšno funkcijo opravljal sodnik, ki je trenutno politični funkcionar.

A takšnih primerov ni opaziti.