Klemenčič o dilemah škandala “Spolnost za redno zaposlitev”
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:49 pop
Ministrstvo za pravosodje je v primeru razkritja vsebine kazenskih ovadb zoper Zorana Jankovića zaprosilo vrhovno državno tožilstvo za dodatna pojasnila o pravnih in dejanskih okoliščinah posredovanja ovadb kot informacije javnega značaja, so se iz pravosodnega ministrstva, ki ga vodi Goran Klemenčič, odzvali na objave na portalu Pod črto prejšnji teden in proteste ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da gre za zlorabo prava za njegovo osebno diskreditacijo.
Janković ostro kritiziral tožilce, a tudi ministra
[wp_ad_camp_2]

Iz ministrstva so pojasnili, da so dodatna pojasnila o ravnanju tožilstva, ki je razkrilo vsebino ovadb, zahtevali, ker „takšna odločitev državnega tožilstva predstavlja novoto v postopanju organov odkrivanja in pregona ter odstop od prevladujoče prakse pri uporabi določil ZDIJZ, ko gre za vsebine kazenskih ovadb“.
Kritiko, da novinar in ljudje ne bi smeli izvedeti, česa vse je obtožen, je Janković uperil predvsem proti tožilki Blanki Žgajner, pa tudi proti generalnem državnem tožilcu Dragu Šketi in ministru Klemenčiču, ker je Anže Voh Boštic javnosti predstavil povzetke več ovadb proti njemu. Najbolj odmevna je o mladi farmacevtki, ki je prišla na obisk k županu, ker ni mogla dobiti zaposlitve za nedoločen čas v lekarni, ki je v lasti občine. Župan je posredoval pri direktorju Marjanu Sedeju, da ta s pomočnico za kadrovsko področje Spomenko Sluganović uredi, da je ženska dobila kar je hotela. Mlada ženska pa je Jankoviću zagotovila splolnost. Najmanj dvakrat. Pogovori o tem so bili tajno posneti. To je zapisano v uradnih dokumentih, v katerih piše tudi, da je policiji ženska potrdila, da je župan spolnost tudi dobil.
Tehtanje pri posebej občutljivih podatkih
[wp_ad_camp_3]
Iz ministrstva so o dilemah, koliko sme vedeti javnost, zapisali:
„Po veljavni ureditvi je lahko razlog za zavrnitev podaje zahtevane informacije tudi varstvo osebnih podatkov (in ne le interes kazenskega postopka), kar je potrebno posebej skrbno pretehtati takrat, ko ovadba vsebuje tudi (občutljive) osebne podatke drugih posameznikov (npr. oškodovanca), ne le osumljenca kaznivega dejanja v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma nalog, v zvezi s katerim že zakon eksplicitno zamejuje obseg podatkov, ki so lahko javno dostopni (ime in priimek, kvalifikacija kaznivega dejanja in morebitna premoženjska korist oziroma škoda, ki je nastala z očitanim kaznivim dejanjem).
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) sicer dovolj določno ureja varovanje interesa kazenskega postopka brez eksplicitne navedbe kazenske ovadbe kot izjeme od dostopa do informacij javnega značaja.“
Pomen odločanja v najkrajšem času
[wp_ad_camp_1]
Iz ministrstva pa so o drugi dimenziji, da proti Jankoviću v primeru farmacevtke dejansko ne poteka kazenski postopek, ker je sodnica odločila, da je celo že prepozno in je treba uničiti del dokazov (posnetke prisluškovanj Jankoviću), sporočili še, da je po njihovem prepričanju bolj od razkrivanja vsebin kazenskih ovadb pomembno, da organi odkrivanja, pregona in sojenja svoje postopke in odločitve v okviru predkazenskega in kazenskega postopka izvedejo in sprejmejo v najkrajšem možnem času.
Kot so še zapisali zato predlagajo konkretne rešitve v predlogu novele Zakona o kazenskem postopku, ki bo septembra obravnavan v državnem zboru.
Več:
Komentarji (2)
Disqus Comments (0)