Džihad za javno šolstvo

Last Updated on: 11th september 2017, 09:45 dop

Pravi sveti vojni za javno šolstvo smo priča ob zahtevi ustavnega sodišča, da mora država odpraviti diskriminacijo otrok, ki se šolajo na osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Celo ustavo, najvišji pravni akt skupnosti, bi nam politiki spremenili. Tako hudo je. Oblast v tej vojni nikakor ne more uresničiti sodbe ustavnega sodišča, ki bi jo morala že pred dvema letoma.

Ne gre za verouk

O kakšnem vesoljsko pomembnem vprašanju poteka spopad? Spor pred ustavnim sodiščem so starši in Zavod svetega Stanislava sprožili, ker je osnovni šoli Alojzija Šuštarja leta 2011 za izvajanje javno veljavnega dela programa država namenila 109.014 evrov manj kot so jih dobile druge javne osnovne šola. In kot jih že dobijo nekatere druge zasebne osnovne šole. Ne gre za investicijske stroške. Teh jim ne plačuje država. Ne gre za razširjen program, katerega del je verska vzgoja. To dodatno v celoti plačajo starši sami. Gre za, če povemo naravnost, plačo učitelja matematike, ki jo določi država v pogajanjih s sindikati.

Za teh sto tisoč evrov letno za enaka plačila učiteljev, se že nekaj let trese država, sestajajo komisije v državnem zboru, poka v vladi, v strankah, celo ustavo bo parlament prihodnji mesec spet poskusil spremeniti.

Drobiž za otroke in milijoni za politike

Je teh sto tisoč evrov letno vrednih tega kravala? V primerjavi s proračunom za osnovno šolstvo, ki znaša 743.125.120 evrov, je čisti pljunek v morje. V ocean. Tudi za ministrico za šolstvo osebno, trenutno je to predsedniška kandidatka Maja Makovec Brenčič, je to drobiž. Profesorji si namreč bogato delijo. Bivša ministrica Stanka Setnikar Cankar je morala odstopiti, ko se je pokazalo, da je ob profesorskem delu v desetletju dobila 636.000 evrov ne ravno upravičenih dodatkov. Samo s tem bi lahko nekaj let odpravili diskriminiranje otrok. Ker so v versko vojni, da ne bi odpravili diskriminacije otrok, zelo glasni iz SD, spomnimo, da je njihova političarka Metka Tekavčič dobila 300 tisočakov takšnih dodatkov. Zadoščalo bi za nekaj let odprave diskriminacije. V seštevku pa bi z nezakonitimi izplačili profesorjem z lahkoto poravnali vse te dodatne stroške za nekaj tisočletij. Ob dodatkih profesorjem ni bilo svete vojne, ki smo ji priča ob, oprostite, drobižu za otroke. V tej vojni presenetljivo z leve ni najbolj glasen Luka Mesec. Sliši se predvsem nekdanjo premierko Alenko Bratušek in šefa poslanske skupine SD Matjaža Hana.

Kdo je pravi vahabit?

Morda najbolj bizaren ovinek v vsem tem kravalu je bil, ko so se po medijih razširile zgodbe, da bodo, če bo država polno financirala učitelje matematike v šoli Alojzija Šuštarja, po državi začele rasti islamske osnovne šole. Najbolj skrajna razlaga je bila, da bodo zaradi tega dodatka za plače učiteljev v Slovenijo začeli drveti vahabiti, da bi tu šolali naše otroke.

A res?

Bogate zalivske države niti slučajno ne rabijo niti najmanjše pomoči slovenske države, da bi financirale verske in šolske ustanove, ki pri njih niso zelo ločene. V Ljubljani se gradi verski in izobraževalni center z denarjem iz Katarja, ki je res znan tudi po vahabitih. A ob vsotah, ob katerih bi ustavo spreminjali slovenski politiki, v Katarju oblasti še pomežiknejo ne.

Sam nisem nek pristaš ali velik simpatizer vladajoče SMC. A v polemikah zadnje dni je bila Simona Kustec Lipicer redek glas razuma in odgovornosti sredi srednjeveške verske vojne, v katero so že spet zašli naši politiki.

Ta džihad ne bo rešil javnega šolstva.

Je pa, žal, čisto mogoče, da bodo džihadisti z leve in desne spet premagali zmerne Simone.