Drugi tir: Se koalicija boji katastrofe na referendumu?

Last Updated on: 4th julij 2017, 07:14 dop

Prestavitev datuma referenduma iz 24. septembra na 15. oktober in s tem združitev referenduma s predsedniškimi volitvami, bodo danes popoldan ponovno poskusili doseči poslanci SDS Janeza Janše in Levice Luke Meseca.

Opozicija je za varčevanje, ki je za vladajoče velika grožnja

Možnosti, da bi desni in levi opoziciji skupaj uspelo doseči združitev, s katero bi država prihranila kakšne tri milijone evrov, volivci pa dvakratno pot na volišča, so skoraj enake ničli. Združitev za vladno stran  pomeni, da se povečajo možnosti,  da volivci na referendumu odločno zavrnejo njihov zakon in s tem vlado. To bi bila pred obdobjem volitev manjša katastrofa.

To je razlog, da je Matjaž Han prejšnji teden o ideji združevanja datumov odločanja dejal: „Zanimivo je, da sta se Združena levica in SDS tukaj skupaj našla. Tu se vidi, da ne gre za zgodbo o drugem tiru, ampak gre za to, da se zruši vlado.“

Datum referenduma bo večina poslancev na izredni seji parlamenta danes dokončno določila.

“Katastrofo” po združitvi odločanj je že doživela vlada Janeza Janše (SDS) leta 2007, ko je referendum o lastninjenju zavarovalnic bil hkrati z volitvami predsednika republike. Referendum so vladajoči takrat izgubili na celo črti. Volitve leto pozneje pa za las: razlog za poraz ni bila referendumska katastrofa.

A poraz je boleč in verjeten: leto pred parlamentarnimi volitvami vlade praviloma niso več priljubljene med volivci. To, da vlada Mira Cerarja (SMC) nima velikega zaupanja, visokih deležev podpore pa ne dosegajo niti vladne stranke SMC, Desus in SD, kažejo vse meritve javnega mnenja zadnje mesece.

Nekaj sto tisoč volivcev več

[wp_ad_camp_2]

Kakšna je razlike med referendumom, ki je hkrati z volitvami in takšnim, ki je izveden ločeno, pokaže primerjava med referendumom o lastninjenju zavarovalnic leta 2007 (rdeča barva) in zadnjim referendumom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil decembra 2015 (modra barva):

Na referendum o zakonski zvezi 20. decembra 2015 je glasovalo 623.541 ali 36,38 odstotka vseh volivcev. Na referendum o zavarovalnicah, ki je bil hkrati z drugim krogom predsedniških volitev novembra 2007, pa 997.229 volivcev ali 57,98 odstotka vseh volivcev.

Je vlada zavajala poslance ali jim je lagala?

Vlada ima dodaten razlog, da si na referendumu ne želi veliko volivcev. Zakon, o katerem se bo odločalo, ji ni v čast. V parlamentu so ga poslanci potrjevali na vrat na nos, ker so to vladni predstavniki, denimo generalna sekretarka Lilijana Kozlovič (SMC) zahtevali s trditvijo, da sicer ne bo mogoče kandidirati za evropska sredstva. Zakon zaradi referendumske procedure ni obveljal, za evropski denar pa so kljub temu kandidirali in ga dobili. Ali so zaradi nevednosti le zavajali poslance ali pa so jim celo lagali, je nejasno. Povrhu je zakon slabo spisan: finančne ocene posledic so navedene nejasno, a presegajo milijardo evrov. Premier Miro Cerar pa je pozneje zatrdil, da bo cena gradnje krepko nižja. Zakon izrecno govori o gradnji le enega tira, vlada je napovedala, da bi gradila dva…

Kvorum je dosegljiv tudi ločeno

[wp_ad_camp_3]

Zaradi spremenjene ustave morajo nasprotniki vladnega zakona o gradnji drugega tira jeseni doseči dodaten pogoj, ki ga pred desetletjem ni bilo. Zakonu, da bi padel, mora nasprotovati več kot petina vseh volilnih upravičencev: to je bilo na zadnjem referendumu o zakonski zvezi 342.591 volivcev. Takrat je bil pogoj dosežen, proti je bilo 394.482 volivcev.

V primerjavi z referendumom leta 2015 so politična razmerja sil za vlado tokrat še slabša. Vlada je manj priljubljena, povrhu pa proti zakonu ni le desna opozicija, proti je tudi Levica. Za skupino, ki je nastala iz nekdanje Združene levice sicer ni jasno, koliko je po notranjih pretresih še močna in koliko volivcev lahko spravi na volišča.

Kako boste ravnali na referendumu, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Kako je bilo pred desetletjem?

[wp_ad_camp_1]

Pred desetletjem, ko so bile hkrati predsedniške volitve in referendum o lastninjenju zavarovalnic, je takratni predsednik državnega zbora France Cukjati (SDS) prvi krog predsedniških volitev 20. julija razpisal za 21 oktober. Rezultat je bil tak:

V drugem krogu, ko je bil tudi referendum o zavarovalnicah, pa je bil razplet tak:

Več:

Han opoziciji: Le za rušenje vlade vam gre