Tri milijone dražje: Koalicija referendum določa za 24. september

Last Updated on: 30th junij 2017, 12:22 pop

Pobudnikom referenduma ne bo uspelo doseči, da bi zaradi ekonomičnosti o zakonu o drugem drugem tiru volivci odločali hkrati, ko bomo volili predsednika republike. Referendum bo v nedeljo, 24 septembra, priprave za izvedbo se bodo začele 6. julija, je državnemu zboru že predlagala koalicijska večina poslancev v odboru za infrastrukturo.

Ocena direktorja službe DVK Dušana Vučka, da bi država “privarčevali 2,6 do 2,8 milijona evrov, to ni majhen denar”, če bi referendum in volitve izvedla hkrati, vladnih poslancev v odboru za infrastrukturo ni prepričala. Dopolnila opozicije, ki bi omogočila varčevanje, so zavrnili.

Prihranili bi nekaj milijonov, a…

Državni zbor bo datum potrjeval na izredni seji prihodnji teden, ki bo verjetno v torek popoldan. Predsedniške volitve bo predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) tudi razpisal prihodnje tedne in bodo slab mesec ali dva pozneje. Včeraj je bila pozornost Brgleza in ostalih poslancev posvečena predvsem razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško.

Hkratna izvedba referenduma in volitev bi pomenila slabe tri milijone evrov prihranka, ker bi morali le enkrat na volišča pa bi bilo enostavnejše tudi za volivce. Za vladajoče manj prijetna posledica bi bila, da bi bila udeležba na referendumu v tem primeru višja in možnost, da referendum propade, ker ne bi bil dosežen kvorum, manjša.

SDS in NSI sta lahko glasni, a glasov imata premalo

To je najbrž razlog, da je večina koalicije proti združevanja odločanja.
Odločitev, kdaj bo glasovanje, je v rokah 51 poslancev SMC, Desus in SD, ki imajo v državnem zboru krepko večino. Opozicijski SDS in NSi, ki sta pomagali zbirali podpise, imata skupaj le 25 poslancev. Lahko so glasni, a pri glasovanjih nimajo možnosti.

[wp_ad_camp_3]
Od 6 junija, ko se začnejo priprave na referendum, do 24. septembra, ki ga namerava večina poslancev določiti za dan odločanja, je krepko več kot 45 dni. Če je ta čas daljši od 45 dni, bi morala po zakonu s tem soglašati dvotretjinska večina poslancev.

A ker so vmes parlamentarne in siceršnje počitnice, ko se je na referendum težko pripravljati, so ta čas pobudniki odšteli in uradno velja, da bo od razpisa do izvedbe le 32 dni. Nepočitniških dni, seveda.

Prvič dosežen tudi kvorum

[wp_ad_camp_2]

Na zadnjem referendumu, ki je bil decembra 2015 o popravkih zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je strankam z desne (SDS, NSi, SLS), uspelo na volišča privabiti dovolj volivcev, da so ti na smetišče zgodovine poslali spremembe, ki jih je predlagala Združena levica, podprle pa koalicijske stranke SMC, Desus, SD in vlada.

Referendum so vladajoči takrat izgubili na celi črti: kar 63,51 odstotka glasujočih je bilo proti izenačitvi gejevskih in lezbičnih parov z drugimi. Prvič, odkar je bila spremenjena ustavna ureditev, je bil dosežen pogoj, da je zakonu nasprotovala več kot petina vseh volilnih upravičencev: to je bilo takrat 342.591 volivcev. Proti je glasovalo 394.482 volivcev. Grafično je bil rezultat takšen:

Lobnik izgubil, a zmagal

[wp_ad_camp_1]

Pravice različnih parov je že pred tem referendumom samo deloma izenačilo ustavno sodišče, poslanci pa so enakost pozneje zagotovili še na druge načine.

Med zanimivostmi tistega referenduma je bila, da je za kampanjo več kot vse stranke vladne koalicije skupaj takrat sam prispeval gejevski aktivist Miha Lobnik.

Koalicija je škrtarila.

Lobnika so vladajoči oktobra lani s 54 glasovi za in 14 proti v državnem zboru imenovala za zagovornika načela enakosti.

To funkcijo so na novo ustanovili in se deloma podvaja z vlogo varuha človekovih pravic.