Diskriminacija žensk: Ali imata Žnidaršič in Primc prav?

Last Updated on: 8th maj 2018, 08:11 pop

Državna volilna komisija je tudi uradno sporočila, da so v volilnih enotah Novo Mesto in Kranj zavrnili liste koalicije Združena Desnica Aleša Primca in Franca Kanglerja, v enoti Celje pa listo Koalicija Združena levica in Sloga Franca Žnidaršiča in Janka Vebra. Listo so obojim zavrnili zaradi domnevnega nedoseganja spolnih kvot.

Kršitev kvote, ker jih zagotavljate!

A zavrnili so obe koaliciji z razlago, ki strankam dejansko omogoča, da lahko v prihodnje diskriminirajo ženske tako, da 35 odstotno kvoto dosežejo s 64 kandidati in 24 kandidatkami po okrajih. Torej le s 27 odstotki kandidatk, pa bo to po razlagi zakona volilnih organov, ki jo bo preverilo še ustavno sodišče, v skladu z zakonom, ki zahteva najmanj 35 odstotno zastopanost. Če odločitve obveljalo, bo Primceva koalicija nastopila le v 66 okrajih, Žnidaršičeva pa v 77 okrajih. Po državi jih je 88. Še dva sta rezervirana za manjšinca. V Postojni je volilna komisija  zavrnili še kandidata stranke slovenskega naroda, ker se je pri preverjanju pokazalo, da nima volilne pravice. To se praviloma zgodi, ko gre za tujega državljana ali osebo, ki je umrla. Ta stranka bo imela, ker so ga ponujali v dveh okrajih, tam kandidate le v devetih od 11 okrajev. Predsednik Marjan Žandar mi je, ko sem preverjal, povedal, da pojasnila iz volilne enote, katerega kandidata in zakaj so jim zavrnili, še čakajo.  Verjetno se bodo tudi pritožili, je še povedal. DVK povzema, da je vrhovno sodišče že zavrnilo pritožbo Leve koalicije Žnidaršiča in Vebra, ki je po oceni volilnih organov imela na listi preveč žensk. O desni, kjer bi naj bilo žensk premalo, pa vrhovni sodniki še presojajo. A je skoraj povsem neverjetno, da bi vrhovno sodišče v praktično enakem primeru odločili drugače.

Bo za ustavne sodnika pomemben namen?

Se pa lahko zaplete na ustavnem sodišču. Razlaga zakona, ki so jo uporabile volilne komisije, namreč ni najbolj v skladu z namenom zakonodajalca, ki je nameraval zagotoviti čim bolj enakomerno zastopanost kandidatov in kandidatk po državi.  Zakon zahteva, da “noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35% od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi”. Kaj pomeni dejansko število kandidatov na listi, je dvoumno. Zakon namreč omogoča strankah tudi, da kandidatov ne ponudijo v vseh okrajih in takrat je kandidatov v posamezni enoti dejansko manj kot enajst. Dodatna možnost, ki jo imajo, pa je, da istega kandidata ponudijo v dveh okraji in s tem zapolnijo prazna mesta in kandidirajo povsod. V tem primeru to volilni organi razumejo kot dejansko eno samo kandidaturo, Žnidaršič in Primc pa kot dve kandidaturi. Razlaga volilnih organov omogoča diskriminiranje žensk pri kandidiranju, kar zanesljivo ni bil namen zakonodajalca. Znano je namreč, da moški kandidati volivce praviloma nekoliko bolj pritegnejo.  Če velja razlaga volilnih organov, bo povsem pravilno ravnanje strank, ki bi v enoti kandidirala štiri moške in tri žensk, s tem da bi vse moške ponujale v po dveh okrajih, ženske pa le v po enem. Praktično bi to pomenilo, da po okrajih 64 kandidatov in le 24 kandidatk. Delež kandidatk v okrajih po enotah in po državi bi bil dejansko torej le 27 odstoten, po razlagi volilnih organov pa je to 42 odstotkov, ker menijo, da se dvojne kandidature ne smejo upoštevati.