Iranska milijarda: V DZ Plausteiner, Tomčeva o NLB prikrivanjih

Last Updated on: 15th junij 2017, 02:19 pop

Okoli tri ure je za zaprtimi vrati trajal pogovor komisije za nadzor obveščevalnih služb z Andrejem Plausteinerjem, ki je bil šef urada za nadzor pranja denarja, ko je med leti 2009 in do decembra 2010 preko NLB iz Irana kljub embargu potovala milijarda dolarjev na več kot devet tisoč naslovov.

Pri enih se pomete pod preprogo

Po tej seji, ki je bila v tihi sobi v kleti parlamenta, je bil predsednik komisije Branko Grims (SDS) precej nezgovoren, češ da dogajanje še preiskujejo. Povedal je, da odkrivajo nova dejstva in da se stvari zapletajo, kot uspeh pa je ocenil, ker je dogajanje začelo preverjati tudi posebna skupina pri specializiranem državnem tožilstvu.

“V Evropskem parlamentu je včeraj potekala razprava o Panama Papers in dogajanju na Malti,”  pa je sporočila evropska poslanka Romana Tomc. Tomčeva, ki je članica komisije, ustanovljene po aferi Panama Papers, opozarja na nenavadno poslovanje največje slovenske banke NLB, ki je v postopku prodaje, ta pa je, prav zaradi ugotovitev o nenavadnem poslovanju, močno otežena:

Zapisala je: “S tem vprašanjem sem se obrnila tudi na Evropsko komisijo. Zelo radi pod prste gledamo drugim državam in jih obsojamo. Ko pa gre za kriminal, ki se je dogajal v naši državi, bi nekateri najraje vse pometli pod preprogo. Seveda je intenzivnost prikrivanja informacij odvisna od tega, kdo je vpleten. Tisti, ki nimajo pravega zaledja, so deležni vseh ukrepov in sankcij pravne države. Včasih tudi večjih kot je treba. Nekateri pa se kot po čudežu vedno znova izognejo odgovornosti.”

Več o tem na povezavi:

http://www.eppgroup.eu/sl/press-release/Romana-Tomc%3A-Tudi-Slovenija-v-prime%C5%BEu-afere-pranja-denarja?usebuid=10694

V državni zbor je  zjutraj na pogovor za zaprtimi vrati pred komisijo za nadzor obveščevalnih služb prišel nekdanji šef urada za nadzor pranja denarja  Andrej Plausteiner.

Milijarda, ki so jo spregledali

Prejšnji teden je komisija v tretjem poskusu le opravila pogovor z zdajšnjim direktorjem urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženičem, ki je bil za šefa imenovan leta 2013, ko se je nenavadno poslovanje NLB že končalo. A ta ni mogel vsega povedati.

Direktor urada, ko so se nenavadni posli v NLB zgodili, je bil namreč Plausteiner, ki je leta 2006 nasledil Klaudia Stroliga, urad pa je vodil do leta 2013.

Iranski državljan Iraj Farrokhzadehu je v NLB prvi račun odprl decembra 2008, vlado je tik pred tem, novembra 2008, prevzel Borut Pahor s koalicijo SD, Zares, Desus, LDS.

Račune je  Farrokhzadehu odpiral za več svojih podjetij, denimo za Farrokh Ltd., z Britanskih Deviških otokov… Preko NLB je Iranec do leta 2011 prelil za milijardo dolarjev nakazil, velika večina je prišla iz Iranske razvojno  izvozne banke (Export Development bank of Iran), ki je bila na seznamu bank, za katere je v Evropi veljal embargo. Denar je potoval na več kot 9000 različnih računov. Finančni minister, ki je imel vpliv na imenovanja šefov NLB in nadzornih institucij, je bil v tistem času  Franc Križanič.

Nihče ni nič vedel

Kot so v parlamentu na zaslišanju nekdanjega direktorja NLB Boža Jašoviča ta teden povzeli poslanci, je bilo zaradi nedovoljenih transakcij več kot 400 reklamacij iz tujih bank, posamezne banke so sistematično zavračale nakazila, a vodstvo NLB, kot je zatrdil Jašovič, ni imelo pojma, da se kaj dogaja. Ko je Banka Slovenije konec leta 2010 le prepovedala nenavadno poslovanje, je odločitev NLB poskusila celo spodbiti.

Iraja Farrokhzadehuja je uprava, ki jo je v začetku leta 2009 krajši čas  vodil Draško Veselinovič (LDS), kot velikega in pomembnega komitenta celo oprostila plačila prilivne provizije, Jašovičeva uprava je ta ukrep podaljšala, ker jih ni nihče obvestil, da je pri poslovanju kaj spornega.

Več o tem:

Nadzorniki obveščevalcev: Kdo se skriva za milijardo iz Irana na NLB