Kako so uničili Andreja Magajno

Last Updated on: 14th april 2017, 08:09 dop

Prejšnji teden je zaznamovala novica, da se je z oprostilno sodbo končal postopek proti nekdanjemu poslancu Andreju Magajni. Odločitev je, mi je povedal Magajna, že pravnomočna. Pri Magajni so policisti leta 2010 opravili hišno preiskavo, ker bi naj na računalnik prenesel pornografske fotografije: sliko razgaljenega mladoletnega dekleta.

Osumljen bi naj bil, je odmevalo javno, celo spodbujanja pedofilije. Dan pred policijsko preiskavo je Magajna izstopil iz poslanske skupine takrat vladajoče SD.

Ko policija izgubi prenosnik, ki je last DZ

Nenavadno je bilo, ker policija pravzaprav ni preprečljivo pojasnila, zakaj so sploh prišli k njemu in kaj je v stanovanju odkrila. Ko gre za poslanca, je težko verjeti, da je šlo za slučaj. Da se je kar znašel v množici osumljenih po državi, ki so gledali pornografijo, in so jim policisti zato preiskali stanovanja in zaplenili računalnike. Po dostopnih podatkih proti drugim hkrati preiskovanim ni bilo sodnih postopkov. Možno je, meni Magajna, da so bili ostali le kulisa.

Že skoraj neverjetno pa je bilo, da so Magajni policisti zasegli prenosnik, ki je bil last državnega zbora in ga izgubili. Izgubili so, že nekaj let opozarja Magajna, tudi druge zasežene nosilce podatkov.

Iz državnega zbora do danes nihče ni posebej protestiral. V večini civiliziranih držav bi sprožilo resen škandal že zaradi podatkov o delu parlamenta, ki niso imeli povezave s preiskavo in zaradi varovanja lastnine zakonodajalca pred posegi izvršne oblasti.

Policija ne more kar odtujiti parlamentu lastnine.

Maščevanje za poraz pri RTV

Magajna je že leta 2010 ocenil, da gre za maščevanje, ker v državnem zboru ni bil pripravljen podpreti novega zakona o RTV, ki bi levici omogočil kadrovsko prevzeti javno RTV.

Zamere si je še posebej nakopal, ker je prispeval podpis za zahtevo za referendum poslancem SDS in SNS. Referendum pa se končal precej slabo za tedanjo koalicijo. Po rezultatu je bil čisti fiasko:

Pravzem zavoda in nastavitev svojih kadrov je leva večina morala izpeljati na drug način: po zakonu o RTV, ki ga je v mandatu prej pripravil Branko Grims (SDS). Za Grimsov zakon je bila na referendumu, ki ga je zahtevala levica, šest let prej, bil je julija 2005, večina volivcev. Komajda, če smo natančni:

Magajna je bil pred osamosvojitvijo eden od ustanoviteljev SDS, pa tudi poslanec skupščine, ki je ustanovila državo. Bil je član predsedstva Demosa. Iz SDS je po seriji sporov s takratnim predsednikom Jožetom Pučnikom izstopil med nepovezane poslance in ustanovil stranko krščanskih socialistov.

Spor s Pučnikom je po oceni Magajne podpihoval Tit Turnšek.

Magajna je veljal za politično bolj levega od Pučnika, bolj levega celo od Boruta Pahorja.

Koalicija Magajne s Pahorjem

Leta 2008 je bil Magajna ponovno izvoljen za poslanca. Kot predsednik krščanski socialistov je z Borutom Pahorjem namreč dosegel dogovor o predvolilnem sodelovanju. Za poslanca je bil Magajna izvoljen s skoraj 40 odstotno podporo v okraju Vič Rudnik v Ljubljani. Po policijskih preiskavah je bilo njegove poslanske kariere konec. Na naslednjih volitvah ni bil izvoljen.

Na primer Magajna kot enega v seriji zlorab policije že dalj časa opozarja komisija za nadzor obveščevalcev državnega zbora.

Vsake toliko časa poskušajo ustrahovati moteče posameznike ali parlamentarne stranke, je o nenavadnih policijskih preiskavah politikov lani zapisala ta komisija v letnem poročilu. Iz policije so očitek ostro zavrnili.

Z ugotovitvijo o ustrahovanju so se za zaprtimi vrati lani strinjali tudi poslanci koalicijskih strank. V komisiji ima zaradi nadzorne vloge večino opozicija.  Komisijo za nadzor obveščevalcev vodi Branko Grims (SDS).

Vsi poslanci so v državnem zboru o opozorilu o političnih zlorabah policije govorili decembra lani. Potrdili so ugotovitve nadzornikov obveščevalcev o ustrahovanjih.

Podobnih še veliko primerov, tudi Kangler

Parlamentarni nadzorniki so ostre ugotovitve zapisali po nadzoru na policiji, ko je ta preiskovala prostore državnega zbora, ko so preverjali dela poslanca SDS Andreja Širclja. Kot primere ustrahovanj posameznikov s policijskimi preiskavami pa so navedli še Zmaga Jelinčiča, Andreja Magajno, Alenko Bratušek in Andreja Širclja.

Med zelo odmevna nenavadna ravnanja policije sodijo preiskave proti nekdanjemu poslancu in pozneje županu Maribora Francu Kanglerju, ki jih je kot sodnik praviloma odrejal nekdanji obveščevalec Janez Žirovnik.

“Kar šestkrat je Žirovnik odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju. Noben drug sodnik jih ni. Predlagatelji so, če sodnika Žirovnika ni bilo, celo počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal kakšen drug sodnik,” se je v obsežnem pravnem mnenju, ki ga je objavila komisija za nadzor obveščevalcev, začudil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je bil nekoč tudi predsednik SD.

Žirovnik je bil v vrhu obveščevalne službe, ko je bil Kangler še poslanec in član komisije za nadzor vohunov.

Vrhovno sodišče je  razveljavilo pravnomočno obsodbo Kanglerja na sedem mesecev zapora v primeru dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. V tem primeru so se zgodile opisane nepravilnosti pri preiskovanju ravnanja Kanglerja. Pozneje razveljavljena sodba je imela pomembno politično posledico: Kangler je izgubil sedež v državnem svetu.

O primeru Magajna je na svojem blogu izkušnjo opisal tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak (SDS). Zapis je dostopen na povezavi: tukaj.

Na spletu se je na vse skupaj odzval tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) s sporočilom :

Ko se kriminalistični funkcionarji obnašajo kot kriminalci. Nekaznovano. https://t.co/NWkx3Ll5AE

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 21, 2017

Zanimiv posnetek prve strani pa je na tw objavila Petra Janša:

@petra_jansa Danes #Magajna, jutri ti. pic.twitter.com/eVgLimir7h

— Petra Janša (@petra_jansa) March 22, 2017