Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Težave na levi: Revizija nezakonitih nakazil Solidarnosti

(Last Updated On: 16/03/2017)
image_pdfimage_print

Solidarnost je dobila 41.324 evrov državnih dotacij, čeprav na volitvah sploh ni nastopila, je že lani ugotovilo računsko sodišče. Denarja stranka po tem ni takoj nakazala v dobrodelne namene, čeprav jih je računsko sodišče k temu pozvalo.

Zdaj bodo inšpektorji računskega sodišča preverili poslovanje stranke v lanskem letu 2016. Ta stranka,vodita jo Uroš Lubej in Damjan Mandelc, je zrastla tudi iz vstajniških gibanj.

              Logotip stranke Solidarnost, ki trdi, da je zrastla iz protestniškega gibanja

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je sklep, da bodo pregledali lansko poslovanje politične stranke »Solidarnost, za pravično družbo«, podpisal že prejšnji mesec. Te dni so še javno objavili, da postopek nadzora poteka.

Denar je priletel iz SD

»Ne vemo, kaj storiti s tem denarjem,« je lani priznal Uroš Lubej, ko so revizorji razkrili nepravilnost. Da Solidarnosti iz državnega zbora generalna sekretarka Uršula Zore Tavčar nakazuje denar, ki ga ne bi smela, so revizorji ugotovili pri pregledu poslovanja SD Dejana Židana. Denar je solidarnost iz DZ dobivala, ker so se tako dogovorili s SD. Nekaj njihovih kandidatov je na volitvah namreč nastopil na listi SD. A ta dogovor je bil mimo zakona.

Glavni tajnik SD Dejan Levanič je, ko so revizorji opozorili, da je plačevanje nezakonito, takoj zahtevala ustavitev nakazil po 2175 evrov mesečno Solidarnosti in povišanje zneskov, ki mesečno padajo na račun SD. To zahtevo so v DZ upoštevali.

Proračunske dotacije so najpomembnejši vir denarja strank. Dobijo jih stranke, ki jih je na volitvah volil vsaj odstotek volivcev.

Vstajniško sofinanciranje

Za ta denar pa morajo na volitvah nastopiti. Same ali v koalicijski povezavi. Stranka Solidarnost na volitvah ni nastopila. S SD so le podpisali dogovor, da bodo njihovi kandidati vključeni na listi te stranke.

SD je preko državnega zbora nezakonito sofinancirala manjšo vstajniško stranko, ko ji je podarjala del svoje dotacije.

Upornik iz vstajniškega gibanja pred državnim zborom

Reforma financiranja strank Gregorja Viranta ostro prepoveduje darila pravnih oseb, torej tudi stranke stranki. Poslanci so to novost potrdili v času vlade Alenke Bratušek tudi na zahtevo vstajniških gibanj, da bi preprečili koruptivno ravnanje. Reforme financiranja strank ni podprla le SDS.

NSi in SLS sta jo, a že na evropskih volitvah potem naleteli na težavo, ker so si z njo onemogočili plačilo skupne kampanje. Vsaj to napako je potem državni zbor po vratolomno hitrem postopku popravil.

Za Solidarnost je bila nezakonita dotacija pomemben »vir« denarja. Leta 2015 so imeli 35.927 prihodkov, nezakonitih državnih dotacij pa je bilo za 26.099 evrov. Na koncu leta so prikazali 25.901 evrov »presežka«.

Računsko sodišče je lani javno opozorilo, da mora Solidarnost nezakonito pridobljenih 41.324 evrov po zakonu podariti v dobrodelne namene. Za stranke, ki kršijo zakon in prejemajo nedovoljen denar od pravnih oseb, “Virantov” zakon določa tudi visoke globe. Iz Solidarnosti so se na ugotovitev računskega sodišča, da morajo nezakonito pridobljen denar podariti, odzvali z:

»Porevizijsko poročilo se izrecno nanaša na stranko Socialni demokrati, in ne na stranko Solidarnost. Ko bo Solidarnost prejela kakršno koli uradno odločbo računskega sodišča, ki bo stranki naložila ukrepanje, se bomo na to ustrezno odzvali.«

Zdaj jih bo tudi čisto naravnost doletel pregled, ki se bo nanašal prav nanje.

Nerodno za SD, ki je že tako v rdečem

SD Dejana Židana ne more upati, da bo denar, ki ga je dolgo nezakonito prepuščala Solidarnosti, še kdaj še videla. Reforma – med podporniki je bila tudi SD –  je določila, da se nedovoljena nakazila strankam, tudi če bi šlo za pomoto, ne vračajo.

SD bi ta denar prav prišel, med vsemi strankami so najbolj v rdečih številkah. Na koncu njihove bilance leta 2015 je pisalo: minus 802.445 evrov.  V letu 2014, ko so bile evropske, parlamentarne in lokalne volitve, SD ni uspelo niti plačati vseh računov za kampanje. Pol leta po lokalnih volitvah še niso plačali računa za tisk plakatov v višini 41.504 evra.

Za SD to ni novost. Štiri leta prej po lokalnih volitvah niso plačali 160.038 evrov za županske kampanje in 305.921 evrov za svetniške volitve. Skupaj jim je ostalo za 465.959 evrov neplačanih računov.

Še večji Grešnik Fištravec

Na lokalnih volitvah leta 2014 med pomembnimi igralci računov za kampanjo pol leta po volitvah ni poravnal tudi župan drugega mesta v državi Andrej Fištravec. Županovanje Mariboru in zastopstvo v mestnem svetu mu je zagotovila kampanja, ki je stala nekaj v seštevku več kot 60.000 evrov, a polovice po volitvah njegov štab ni poravnal.

Med strankami, ki so leto 2015 končale v rdečem, je bil tudi TRS, ki ga vodi Violeta Tomić. Na posnetku je povsem desno. Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Fištravec je s tem pokazal, da je bila Virantova reforma financiranja volilnih  kampanj, ki so jo propagirali kot pomemben korak k preglednosti in proti korupciji, strel v prazno: če računov ne plačaš, pozneje nihče ne more ugotoviti,  kdo jih čez čas je.

Ob SD je velik minus na koncu bilance lani prijavila še LDS Antona Anderliča s 256.567 evri minusa, Zavezništvo Alenke Bratušek s 31.659 evri minusa in TRS Violete Tomić  s 15.960 evri minusa.

Kako se je za stranke finančno končalo lansko leto, bo znano čez kak mesec, ko bodo morale objaviti poročila za leto 2016.

(Visited 40 times, 1 visits today)

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.

Spletni časopis je zastonj. A ustvarjanje ni. Če vam je vsebina všeč, priporočite prebiranje prijateljem in delite vsebino po spletnih omrežjih. Več kot je bralcev večji je smisel časopisa. Pa še prihodki od oglasov se povečajo. Oglasi plačajo osnovne stroške delovanja. Za spletni časopis lahko prispevate denar. Načina sta dva. S pomočjo upn obrazca. Navodilo, kako to storiti, je dostopno na povezavi: https://spletnicasopis.eu/o-casopisu/. Možno je tudi nakazilo s pomočjo Paypala
  V pomoč projektu je, če se odločite oglaševati.  Že želite oglaševati ali sponzorirati časopis, lahko pošljete sporočilo na naslov peterjancicsplet@gmail.com. Spletni časopis posameznike in pravne osebe, ki to želijo sami, tudi predstavi kot podpornike, ki so prispevali za delovanje časopisa in novinarska opravila. A - zaradi varstva zasebnosti - le, če to posebej sporočite.
Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.  
Vsi teksti so avtorski zaščiteni. Če jih želite uporabiti, je nujen dogovor.  Cena za rabo posameznega teksta ali njegovega dela, ki je uporabljen vsaj dan pozneje na drugem spletnem portalu ali tiskanem časopisu, je 40 evrov. Za takojšno rabo že na dan prve objave: 60. V primeru, če se odločite za rabo teksta, mi – če je prvič – prosim pošljite vaše podrobne podatke, da vam lahko izstavim račun, na spletni naslov: peterjancicsplet@gmail.com. Pozneje zadošča le obvestilo o rabi teksta. Ob rabi mora biti navedeno ime avtorja teksta in Spletnega časopisa. Brezplačno je dovoljena raba naslova, naslovne fotografije in uvodnega stavka, če gre za usmeritev na članek.
Če vas zanimajo še bolj podrobne analize kot jih dnevno ponuja Spletni časopis, lahko to preberete v knjigi "Fake news". Knjigo, ki se zdaj tiska drugič, lahko naročite in kupite tukaj. Del knjige je mogoče za poskušino tudi prebrati na povezavi. Dostopna je tudi nekaj evrov cenejša digitalna verzija. Prva izdaja je bila hitro razprodana. To, da se je že začel tisk dodatnih izvodov knjige kaže, da ljudi zanima dogajanje v letu pred volitvami. Knjiga olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi reakcij medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso le profesionalni ali so celo povsem propagandni.  Tiskana in digitalna izdaja knjige sta dostopni na povezavi preko založnika na posnetku spodaj: