Konec obdobja Masleše, sodnika, ki je zaprl Janšo

Last Updated on: 20th februar 2017, 07:59 pop

Vrhovni sodnik Damijan Florjančič je primeren, da za šest let prevzame vodenje vrhovnega sodišča, je  danes odločilo 11 poslancev v mandatno volilni komisiji, pet jih je bilo proti. S tem so predlagali državnemu zboru, naj ga potrdi.

Proti so bili iz SDS, ker je Florjančič sodeloval pri pozneje razveljavljenih sodbah proti Janezu Janši v primeru Patria.

Funkcijo šefa rednega sodstva je od leta 2010 opravljal Branko Masleša, ki se mu je zgodil fiasko v primeru Patria. Masleša je šef vrhovnega sodišča postal  v času vlade Boruta Pahorja, lani se za ponovno kandidaturo ni odločil.  Šestletni mandat se mu je novembra že iztekel.

Ker do takrat poslancem iz sodstva naslednika še niti predlagali niso, je vodenje rednega sodstva začasno prevzela vrhovna sodnica Nina Betetto.

Kot je povedal Vinko Gorenak (SDS) tako hudih pomislekov kot so jih imeli pred sedmimi leti proti Masleši pri Florjančiču v največji opozicijski stranki nimajo.

“Idealen kandidat po meri leve politične opcije,” pa je Gorenak pripomnil k laskavi predstavitvi kandidature pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča.

Na posnetku minister, ko je zjutraj prišel na sejo, ob njem predsednik sodnega sveta Marko Novak, v ozadju poslanec SDS Gorenak

Kršili sodniki, kršil Masleša osebno

V zgodovino se je Masleša vpisal po tem, da je bil na vrhu sistema, ki je na začetku volilne kampanje pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami julija 2014 zaprl predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janšo (SDS), kar je krojilo razplet volitev, na katerih je z največ pridobljenimi sedeži v parlamentu v zgodovini države zmagala SMC Mira Cerarja. Čisto odstotkovno pa je  večji delež leta 2000 dosegla LDS, ko jo je na volitve zadnjič vodil Janez Drnovšek.

Kot so ugotovili ustavni sodniki, ko so pozneje razveljavili vse sodbe v primeru Patria, je tudi Masleša osebno kršil Janši pravico do nepristranskega sojenja, ker se iz odločanja na vrhovnem sodišču ni izločil.

Janšo so morali zaradi začasne odredbe ustavnih sodnikov izpustiti iz zapora decembra 2014. V zapor se več ni vrnil: ustavno sodišče je namreč pozneje razveljavilo vse sodbe rednih sodišč na vseh stopnjah. Na posnetku Janša s protestniki pred sodiščem po prihodu iz zapora.

Janši so v parlamentu morali vrnili tudi poslanski mandat, ki mu ga je večina poslancev odvzela na nenavaden način. Za odvzem so se, po tem ko so mu mandat najprej potrdili in je v parlament nekaj časa prihajal iz zapora, odločili z razlago, da mandat ugasne poslancu, če je med mandatom obsojen na več kot pol leta zaporne kazni. Primer med mandatom obsojenega, ki se mu je to zgodilo, je bil nekoč Srečko Prijatelj (SNS).

Na ustavnem sodišču so odločitev večine poslancev, da se mandat po teh določbah odvzame tudi Janši, povsem soglasno »odpravili«, ker ni bil obsojen med mandatom. Večina je Janši kršila pravico, ki jih imajo po ustavi izvoljeni, da zastopajo svoje volivce, so opozorili ustavni sodniki.

Zapleti pri določanju naslednika Masleše

Čeprav je Masleši mandat šefa vrhovnega sodišča potekel že lani novembra, novega prvega moža rednega sodstva poslanci doslej niso mogli izvoliti, ker zaradi številnih zapletov ni bilo kandidata. Najprej se na razpis ni prijavil sploh nihče, na drugega sta se vrhovni sodnik Rudi Štravs in Vladimir Horvat. Sodniki vrhovnega sodišča so podprli Štravsa,  a se je sodni svet odločil, da ga ne predlaga.

V tretje sta bila kandidata dva: vrhovni sodnik Damijan Florjančič in Rudi Štravs, uspešnejši je bil Florjančič, ki je danes dobil zeleno luč mandatno volilne komisije.

Tudi pred sedmimi leti, ko je je bil za šefa rednega sodstva izvoljen vrhovni sodnik Masleša, ki je do izvolitvi vodil tudi sodni svet, se je zapletalo. Najprej je od kandidature odstopil Miodrag Đorđević, ker ga niso podprli sodniki vrhovnega sodišča in sodni svet. Vrhovni sodnik Marko Šorli, ki so ga podprli vrhovni sodniki in sodni svet, pa je padel v državnem zboru, kar zanj ni bilo dovolj poslancev.

Šorli je bil lani julija na predlog predsednika republike Boruta Pahorja skupaj s Špelco Mežnar izvoljen za ustavnega sodnika.

Leta 2010, v času izvolitve Masleše za šefa vrhovnega sodišča, je bil sedanji premier Miro Cerar namestnik takratnega predsednika sodnega sveta Masleše. Pozneje je svet Cerar tudi vodil.

Izvolitev Masleše za šefa vrhovnega sodišča so pred sedmimi leti so spremljale burne polemike, ki smo jim bili priča že, ko je deset let prej Masleša kandidiral za vrhovnega sodnika.

Zakaj Masleša ni preganjal streljanj prebežnikov?

Predsednik SDS Janša je takrat od sodstva zahteval naj pojasni njegovo ravnanje pri presojanju streljanj vojakov Jugoslovanske armade na meji; med prebežniki, ki so skozi Jugoslavijo nekoč poskušali iz vzhodne Evrope prebežati na zahod, za katere so bili streli usodni, so bili tudi ženske in otroci.

Predsednik sodnega sveta Aleksej Cvetko je sporočil, da »nima nobenih kompetenc brskati po arhivih sodišč in ne more preverjati govoric«.

Maslešo pa je februarja leta 2000 večina poslancev v drugo kljub temu izvolila za vrhovnega sodnika. Pred odločanjem, ali bo postal še šef celotnega rednega sodstva, je za dodaten pretres poskrbel ustavni sodnik Jan Zobec, ki je bil v 80 in 90 letih prejšnjega stoletja sodelavec Masleše na sodišču v Kopru in je o tedanjem partijskem sekretarju za revijo Reporter javno povedal, da ga je navdušila ustrelitev enega od prebežnikov, pozneje pa da je bil tudi med ostrimi nasprotniki ideje osamosvojitve.

Janša je pred odločanjem, ali Maslešo  izvoliti za šefa vrhovnega sodišča, ocenil, da so bili sodniki civilnih sodišč, ki so presojali streljanja na meji, vsi sodelavci vojaške tajne službe in zato za umore na meji niso sprožili postopkov, ki bi jih morali.

A leva večina poslancev, ki je Janševe trditve zavračala kot »izmišljotine«  je Maslešo, ki ga je predlagal in branil takratni pravosodni minister Aleš Zalar, kljub protestom izvolila.

Mandatno volilna komisija je bila danes prvo sito, ali Damijan Florjančič primeren za pomembno funkcijo vodenja rednega sodstva.

Ali bo Florjančič tudi postal šef vrhovnega sodišča, bodo prihodnji teden odločili poslanci na redni februarski seji državnega zbora.