Se vojska pripravlja na mejne konflikte s Hrvaško?

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:49 pop

Obrambno ministrico Andrejo Katič (SD) in načelnika generalštaba Andreja Ostermana je v četrtek na zaprto sejo odbora za obrambo povabil predsednik Žan Mahnič (SDS), da bi poročala o pripravljenost vojske na morebitne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško.

Bodo iz koalicije protestno obstruirali?

Predsednik republike Borut Pahor je zadnja leta že večkrat zapored ocenil, da vojska ni sposobna prenesti vojaškega konflikta, ker je država že več let ne financira dovolj in zato komaj preživi v miru. Vlada je tudi zaradi teh ocen vojski v zadnjem letu predodelila nekaj deset milijonov evrov več.

Informacij, da bi se v vojski ali na obrambnem ministrstvu posebej pripravljali na vojaške konflikte s Hrvaško, ki je naša zaveznica v Natu, pa doslej ni bilo. Z obrambnega ministrstva so opozorili, da vojska pri uveljavljanju arbitražnega sporazuma tudi nima nobene vloge.

Katičeva in Osterman bosta prišla pred poslance. “Ministrica Katičeva bo zanesljivo prišla, ” je na obrambnem ministrstvu napovedal vodja službe za strateško komuniciranje Aleš Sila. Podobno so sporočili tudi iz generalštaba: “Parlamentarni odbor za obrambo je pristojno delovno telo za izvajanje civilnega nadzora nad delovanjem Slovenske vojske. Kot tako vedno povabi načelnika generalštaba na svoje seje, na katerih je načelnik pripravljen odgovoriti na njihova vprašanja in tudi predstavlja stališča Slovenske vojske, glede na posamezno obravnavano tematiko. Načelnik je prejel vabilo tudi na omenjeno sejo, kot običajno se ima namen udeležiti tudi te seje.”

Posebno gradivo za sejo, ki bo zaprta, ni objavljeno. Na pogovor je Mahnič povabil tudi šefa vojaške in civilne obveščevalne službe Franca Trbovška in Zorana Klemenčiča.

V koaliciji Mahničevo ravnanje ocenjujejo za provokacijo v neprimernem trenutku, ko diplomati poskušajo razreševati konflikt o mejni črti med državama in povsem nepotrebno prilivanje olja na ogenj že tako dovolj konfliktnih odnosov. Verjetno je, da bo del koalicijskih poslancev, tudi denimo iz SMC, zavrnili sodelovanje na seji odbora v četrtek.

Zmerljiv odziv Društva SRP

[wp_ad_camp_2]

Na napovedano poročanje obrambne ministrice in šefa generalštaba so se nekoliko nenavadno odzvali mediji. Dnevnik je, denimo, objavil zmerljivo pismo društva SRP, da gre za politično nesramnost brez primere in navadno provokacija ter zloraba organa.

V tem pismu se podpisniki vprašujejo, kdo je Mahniču dal pooblastila, da bo odbor za obrambo razpravljal o pripravljenosti vojske. Pismo so za društvo S.R.P. podpisali Franc Medle, Boris Gregorčič, Branko Đukić, Milan Gorjanc, Janez Butara, Mirko Ognjenović, Bogdan Avbar, Jože Florijančič, Lojze Podobnik, Jože Butara, Darko Kastelic, Jože Ribič, Boris Pogačar in Remzo Skenderović, ki trdijo celo, da Mahnič nima pojma, kaj je to vojska in kaj pomeni „taka grožnja z orožjem“.

Mahnič je že pokazal vrata Turnšku

[wp_ad_camp_3]

Trditi, da šef odbora za obrambo parlamenta, ni pristojen, da bi zahteval informacije o pripravljenosti vojske na morebitne vojaške konflikte s sosednjo državo, je nenavadno za nekdanje oficirje. Kdo pa sme, če ne parlamentarni odbor?

Žan Mahnič se je odzval z:

“Ne preseneča me, da bivši jugooficirji in jugofili ne vedo, kakšna je vloga parlamentarnega odbora za obrambo v demokratičenm sistemu.”

Še ostrejši je bil predsednik SDS Janez Janša, ki je twittnil:

V biltenu @Dnevnik_si , ki je 1991 pozdravil agresijo JLA na SLO, objavili izjavo petokolonašev, ki sovražijo @Slovenskavojska #gnus https://t.co/OaQZFlZjDc

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 12, 2017

Nazadnje je predsednik odbora za obrambo Mahnič veliko pozornosti javnosti (ne pa velikih medijev) pritegnil maja, ko je iz seje odbora nagnal šefa Zveze borcev, nekoč pa obrambnega ministra SLS, Tita Turnška, ker je ta med razpravo o denarju, ki ga država namenja veteranskim organizacijam, poslance ozmerjal z: „lažnivi kurci.“ Društva SRP, ker na sejo odbora niso vabljeni, to ne more doleteti.

Podobno kot razprava odbora za obrambo ta teden je veliko pozornost pred razglasitvijo arbitražne sodbe pritegnil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v pogovoru za Nova24TV opozoril, da je vojska lahko koristna pri uveljavljanju arbitražne odločitve.

Kdo nas bo varoval, če ne sami?

[wp_ad_camp_4]

Novinar ga je vprašal, kako bomo branili odločitev arbitražnega sodišča, če bo v našo korist in ali nam bosta pomagala Nato in EU. Rupel pa mu je odgovoril, da zunanje pomoči ne bo in da se bo država morala zanesti na lastne sile, in, če bodo imeli ribiči še naprej težave, kot jih imajo že doslej, jih bosta morala vojska in policija, ko bo meja določena, pač zaščititi.

Rupel je takrat ocenil, da bi morala Slovenija v Piranski zaliv po razglasitvi arbitražne sodbe postaviti svojo ladjo Triglav in kupiti še nekaj novih, ki bi branile slovenske teritorialne vode.

„Ribiči se kar naprej pritožujejo, da jih nadlegujejo hrvaške ladje. Zakaj ne bi še mi poslali kakšne ladje tja? Če imajo ribiči problem, jih naj za božjo voljo pač zaščitijo. To je poanta,“ mi je o tem pozneje dodatno povedal Rupel.