Vlada v kampanji lepot Urške Čepin in maket Jureta Lebna

Last Updated on: 25th januar 2026, 10:59 dop

Po vzoru nekdanjega šefa vlade Mira Cerarja, ki si je v vladi za kampanjo za drugi tir dodelil 97.000 evrov iz proračuna in to celo iz državnih rezerv, bo tudi Robert Golob svojo kampanjo za volitve poslancev plačal kar iz državnega proračuna. Zaradi zlorabe, ker so z državnim denarje propagirali projekta vladnih strank pred referendumom sta ustavno in vrhovno sodišče pred sedmimi leti razveljavila nenavadno določbo v zakonodaji o kampanjah, ki je to omogočala (znano kot Lex Urška Čepin) in celoten referendum o drugem tiru, ki ga je morala država zaradi goljufanja vlade ponoviti. V zgodovino se je referendum o drugem tir zapisal še po preplačani maketi Jureta Lebna, izdelavo je za 133.590 evrov dobilo podjetje ART Rebel 9, ki je težaško delo prepustilo neizbranemu drugemu ponudniku, ki bi podoben kontejner sam izdelal za 60.851 evrov. Robert Golob vodi stranki, ki jo je Leben ustanovil. Urad za informiranje in komuniciranje je ta teden objavil razpis za načrt medijske kampanje reklamiranja uspehov vlade s 40.000 evri. Oglaševanje uspehov vlade Roberta Goloba bo, določa razpis, potekalo med 9. in 18. februarjem 2026. Torej tik pred začetkom uradne volilne kampanje, ki se bo začela le nekaj dni po koncu te iz proračuna plačane medijske propagande.

Premier Miro Cerar je zaradi sodne odločitve, da so goljufali s financiranjem referendumske kampanje za projekt vladnih strank iz proračuna odstopil, zaradi česar je takratni predsednik Borut Pahor razpisal izredne volitve, ko bi sicer moral že redne.

Da Cerar pred referendumom goljufa, sem opozoril v Spletnem časopisu. Vsi največji mediji so ljudem to zamolčali.

Drug tir: Vladne stranpoti za milijardni posel, ki ga ni

Golob ravna nekoliko bolj zvito od Cerarja. Sodišče mu povsem enake zlorabe javnega denarja ne bo moglo očitati, ker bo denar za kampanjo porabljen še pred uradnim začetkom kampanj. Cerar je denar porabil v času povsem uradnih kampanj, kar je takrat vladi omogočal zakon, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo kot nepoštenega. Vložki v uradne kampanje pred referendumom so bili takrat takšni:

Uzakonili so neustaven privilegij financiranja kampanj vlade z javnim denarjem pred tem v času vlade Boruta Pahorja, a je ta edini referendum, na katerem je tak denar uporabila, dramatično izgubila. Zaradi poraza ni bilo spora o že njeni zlorabi. V Spletnem časopisu sem razveljavljeni člen poimenoval Lex Čepin. V času Pahorjeve vlade, ko je vladni urad za informiranje vodil Darijan Košir, so po tem členu z javnim denarjem namreč plačali nastop starlete Urške Čepin v spotu za vlado, katerega predvajanje pa je Pahor ustavil zaradi zgražanja javnosti.  Edina vlada, ki si je po Lex Čepin še vzela denar, je bila Cerarjeva.

Goljufanje pri drugem tir pa ni imelo posledic le v vladi Mira Cerarja. Udarilo je tudi po vladi Marjana Šarca pozneje in dediščina tega je Robert Golob. Zaradi zapletov s preplačano maketo drugega tira je morala šefa direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka Alenka Bratušek po zahtevi Marjana Šarca premestiti na nižje delovno mesto: za namestnika šefa. Ta manjša degradacija je bila posledica dejstva, da je moral Šarec pol leta prej sprejeti odstop ministra Jureta Lebna in je takrat povedal, da pričakuje, da bo Bratuškova zagotovila, da “Leben ne bo žrtev, psi bodo lajali, karavana pa bo šla dalje”. Leben je šef lastne stranke, ki jo je pred zadnjimi volitvami prevzel Robert Golob in iz nje naredil Gibanje Svoboda, Leben pa je dobil pomembno funkcijo v vladi.

Leben je v času Šarca padel, ko se je pokazalo, da je maketo drugega tira zaradi domnevne napake v excelu za 133.590 dobilo podjetje ART Rebel 9, ki je težaško delo prepustilo kar neizbranemu drugemu ponudniku, ki bi podoben kontejner sam izdelal za 60.851 evrov. Excel v času Lebna ni opazil, da je 60.851 evrov manj kot 133.590. Spregledali so to napako na direkciji, ki jo je vodil Topolko in tudi vsi drugi v vladi.

Kot tudi danes v vladi nihče nič ne vidi, da je kaj narobe z razpisom za propagiranje uspehov vlade, ko so volitve že razpisane.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.